Logo MojaObčina.si
DANES
11°C
7°C
JUTRI
17°C
1°C
Oceni objavo

Sama se zobozdravnika nisem nikoli bala

Konec lanskega leta se je upokojila dolgoletna koncesionarka na področju polivalentnega zobozdravstva v občini Horjul Violande Lavrenčič, dr. dent. med. Občina Horjul je zato oktobra objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstvenega varstva v Občini Horjul. Na razpis se je prijavila ena kandidatka, za katero je občina pridobila vsa potrebna pozitivna mnenja in soglasje ministrstva za zdravje. Tako je bila Nuši Zadel, dr. dent. med. novembra izdana odločba in sklenjena je bila koncesijska pogodba za opravljanje zobozdravstvenega varstva za 5 let z možnostjo podaljšanja za dodatnih 5 let, in sicer v obsegu 0,6 tima za odrasle paciente in 0,4 tima za otroke in mladino. Nova koncesionarka je v spodnjem prostoru Centra starejših Horjul z delom začela 1. januarja letos. Kdo je in kako bo zobozdravstvena oskrba na območju horjulske občine potekala v naslednjih petih letih, smo vprašali kar zobozdravnico Nušo Zadel, dr. dent. med.

Začniva pogovor s prijetnim uvodom – zakaj ste izbrali poklic zobozdravnice?

Najprej nisem imela namena postati zobozdravnica. V tretjem letniku srednje šole pa me je biologija človeka začela posebej zanimati, zato sem se odločila, da si bom izbrala eno od naravoslovnih smeri. Končna odločitev o študiju stomatologije oziroma dentalne medicine je dozorela tik pred vpisom. Tak je bil takrat splet okoliščin in danes mislim, da sem se prav odločila. Zdi se mi, da je pri tem poklicu potreben tudi kanček umetniške žilice, ki sem jo menda od nekdaj imela. Sicer pa se zobozdravnika nikoli nisem bala. Vselej sem bila pohvaljena, zato sem imela s tem poklicem le pozitivne izkušnje.

Po odločitvi ste študij nadaljevali na ljubljanski stomatološki fakulteti. Kje pa ste pridobivali izkušnje, ki so v tem poklicu še kako pomembne?

Tako je, študirala sem na stomatološki fakulteti v Ljubljani in tam tudi diplomirala. Pripravništvo sem opravljala na kliniki, veliko pa tudi pri zasebnikih, tako da imam obe izkušnji. Najbolj dragocena izkušnja je bila opravljanje pripravništva pri zasebnem oralnem kirurgu. Tam sem res veliko delala in ne le asistirala. Tako sem izgubila strah in dobila pomembno izkušnjo, predvsem v smislu, da si dovolim v kakšni situaciji dalj časa vztrajati in pacientov problem rešiti sama. Pozitivna izkušnja je bila tudi nadomeščanje otroške zobozdravnice v zdravstvenem domu na Vrhniki. To pa predvsem zato, ker je delo z otroki kar občutljivo, potreben je pravi pristop. Zdi se mi, da sem ga tam kar osvojila. Izkušnje res pridejo s časom.

Občina vam je podelila koncesijo z deležem 0,4 tima za otroke in mladino. Kakšen je torej vaš pristop do najmlajših, za katere zobozdravnik pogosto pomeni strah in trepet.

Zdi se mi, da je najpomembnejše pridobiti otrokovo zaupanje in ga ne izgubiti. To pomeni, da vedno naredim le tisto, za kar se z otrokom dogovoriva. Načeloma ob prvem obisku otroku razkažem zobozdravniški stol. Zapeljeva se gor in dol, sam pritisne na kak gumb, pihava s pusterjem, mogoče kak zob poščetkava. Če otrok lepo sodeluje, gremo v njegovem tempu naprej. Nekateri otroci potrebujejo več časa, zato lahko kakšen obisk pomeni samo pregled v smislu uvajanja, ki pa se na dolgi rok še kako obrestuje. Problem nastane, če pridejo otroci prvič k zobozdravniku z bolečino. Takrat moram otroku pomagati in ni možnosti za postopno uvajanje. To pa je slaba izkušnja in preden je otrok spet pripravljen sodelovati, lahko mine precej časa. Če vmes spet kakšen zobek začne boleti, smo v začaranem krogu. Ti otroci imajo težave z obiski zobozdravnika navadno tudi, ko že odrastejo. Zato je res pomembno, da se otroka na prvi pregled pripelje že zelo zgodaj. Prvi obiski so namenjeni predvsem staršem, s katerimi se pogovorimo o pravilnem načinu čiščenja zob, prehrani in potencialnih razvadah, ki lahko kasneje pripeljejo do ortodontskih nepravilnosti.

Kaj pomeni, da ste zasebna zobozdravnica s koncesijo? Katere so po vašem mnenju prednosti zasebnikov s koncesijo?

Zobozdravnik zasebnik s koncesijo opravlja javno zobozdravstveno dejavnost. Sklenjeno ima pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in vsemi zavarovalnicami, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To v praksi pomeni, da zasebniki s koncesijo delujemo kot zobozdravniki v zdravstvenem domu. Pacientom brezplačno nudimo storitve, ki jih ZZZS razume kot standardne, nadstandard pa se doplačuje. Žal pa je tako, da zavarovalnica plača le res zelo osnovne storitve, ki pa za pacienta seveda niso vedno najboljša možnost. Prednost vidim predvsem v tem, da je v moji domeni, kakšne materiale bomo uporabljali, katere instrumente bomo prioritetno kupili, katerih izobraževanj se bom udeležila in, kar je najpomembnejše, za pacienta si lahko vzamem več časa. Prednost je tudi ta, da si lahko sama izbiram tim, s katerim delam. Pri protetični rehabilitaciji je zelo pomembno, da sodeluješ z dobrim zobnim tehnikom, ki je natančen, v koraku s časom in uporablja kakovostne materiale. To delo pri nas opravlja J. U. DENTAL z Vrhnike, ki ga vodi Uroš Janželj, v ordinaciji pa mi pomaga Lidija Češnovar.

 

Ambulanta je ohranila staro lokacijo – prostor v centru starejših, poskrbeli ste za novo podobo. Kako pa poteka delo?

Z delom smo na polno začeli. Trenutno je še vedno veliko naročanja pacientov in s tem prvih pregledov. Tudi pacienti, ki so bili opredeljeni pri prejšnji zobozdravnici, se morajo na novo opredeliti, če želijo ostati pri nas. Nove paciente še sprejemamo, vendar jih naročamo jeseni. Najlažje je, če se ljudje naročijo s pomočjo elektronske pošte, saj se med delavnikom zaradi zasedenosti težko odzivava na telefonske klice. Ob prvem obisku opravim temeljit pregled obraza in ustne votline ter se s pacientom pogovorim o okvirnem načrtu zdravljenja. Opažam, da je prisotne ogromno paradontalne bolezni. Gre za zahrbtno bolezen, ki načeloma ne boli, posledica pa je lahko izpad tudi popolnoma zdravih zob. Zato velik poudarek namenjam preventivi. Če se le da, vsak prvi obisk zaključim z inštrukcijo o pravilni ustni higieni. Če je uspešna preventiva, kurativnega zdravljena pacient načeloma sploh ne potrebuje.

Ste Horjulka. Ali delo v domačem okolju pomeni prednost ali slabost?

V Horjulu živim od svojega petnajstega leta. Tu se dobro počutim in res sem si želela delati v tem okolju. To vidim kot prednost. Že v teh nekaj mesecih sem opazila, da so ljudje, ki pridejo v našo ambulanto in me poznajo od prej, veliko bolj sproščeni. Seveda pa me na tem mestu tudi toliko bolj skrbi, saj gre le za ljudi, ki jih poznam osebno. Težko ostaneš objektiven.

Ljudje smo postali zelo razvajeni in želimo na enem mestu opraviti vse. Kaj ponuja vaša ambulanta in v kakšnih primerih napotite paciente drugam?

Tega se zavedam, zato bomo stremeli k temu, da bomo pacientom na istem mestu ponudili čim več. Trenutno v naši ambulanti nudimo osnovne zobozdravstvene storitve. Imamo pa nekaj novih pridobitev, in sicer napravo za strojno širjenje koreninskih kanalov. Z le-to je odstotek uspešnosti endodontskega zdravljenja precej višji in hkrati pacientu prihranimo kakšen obisk. Želja je, da bi bila nekoč v naši ordinaciji mogoča tudi implantološka oskrba. Seveda pa vse paciente, ki potrebujejo specialistično obravnavo, napotimo naprej.

Zdravi zobje naj bi bili vsaj tako pomembni kot zdravo telo, a dejstvo je, da so zobozdravstvene usluge vsak dan dražje. Cena nenazadnje, poleg kakovosti, igra kar pomembno vlogo. Kako je s tem pri vas?

Pri zasebništvu ceno določi zobozdravnik. Sama sem pred začetkom dela naredila »mini raziskavo trga« in cene prilagodila tistim, ki jih imajo zobozdravniki v bližnji okolici. Sicer pa se pred vsakim potencialnim doplačilom s pacientom pogovorim, povem, kakšne so možnosti in cene. Vedno mora biti pacient z vsem seznanjen in se z doplačilom strinjati pred opravljeno storitvijo. Ravnam pač tako, kot bi si želela, da z mano ravnajo tudi drugi.

Zobozdravstvena dejavnost je živa in predvidevam, da je za opravljanje tega poklica potrebno vseživljenjsko učenje in sledenje novostim ter trendom. Kako pa je z ohranjanjem licence, najbrž ni doživljenjska?

Res je. Medicina je živa veda. Izobraževati se je potrebno doživljenjsko, kar je logično in prav. V ta namen zdravniki in zobozdravniki zbiramo licenčne točke, da obdržimo licence za opravljanje svojega poklica. Licenčne točke se pridobivajo z obiski seminarjev in izobraževanj o novostih s področja našega dela. Ravno marca sem se udeležila seminarja z naslovom Preventiva raka v ustni votlini in maja načrtujem brezplačne preventivne preglede.  

Pa zaključiva pogovor, kot se pri vas zaključi zobozdravniški pregled, in bralce podučiva, kako poteka pravilno čiščenje zob.

Pravilnih tehnik čiščenja zob je več. Pomembno je, da smo natančni. Sama svetujem modificirano Bassovo tehniko, pri kateri oseba mehko zobno ščetko drži tako, da so ščetine obrnjene proti dlesni. Ščetka naj bo nagnjena pod kotom 45° na os zoba, tako da ščetine segajo v dlesnin žleb. Čisti se z nežnimi krožnimi gibi, po vsakem zobu 10 krogov v obe strani. Res pazimo, da nismo pregrobi, saj s tem povzročamo odmik dlesni. Na koncu je obvezna uporaba še medzobne ščetke ali zobne nitke, s katero se očisti vsak medzobni prostor.

Nadja Prosen Verbič
Foto: npv

Oglejte si tudi