Predsednik Čebelarskega društva Grosuplje Janez  Žnidaršič  ter  člana  Franc  Javornik, mag.vet. in Boštjan Maver  so v petek  za odprtimi vrati Čebelarskega doma na Sp. Blatu večino dneva presedeli sami, ker pričakovanih obiskovalcev  skoraj ni bilo;  na žalost je bila pot iz Grosuplja predolga celo najmlajšim iz vrtca  in šolarjem.  Grosupeljčanov čebelarjenje in čebelji pridelki , kot kaže, ne zanimajo ali pa je  dan odprtih vrat  potekal  ob neprimernem času,  je ugibala čakajoča trojica čebelarjev, pripravljena  na informacijski izziv, ki bi mu v nadaljevanju sledil konkreten prikaz  pri bližnjem čebelarju Francu Kolencu.

V petek, 14. junija je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije po vsej Sloveniji »Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev«. Akciji so se pridružili tudi v Čebelarskem društvu Grosuplje. Obiskovalcem so odprli  vrata Čebelarskega doma, obenem je odprl duri svojega  muzeja, posvečenega čebelarstvu, eden največjih čebelarjev v društvu Anton Koželj iz Šmarja-Sapa.

Dolgoletni čebelar in po svoji profesionalni plati dobro podkovan tudi s teorijo mag. Franc Javornik je  bil pripravljen odgovarjati na najbolj zahtevna vprašanja glede življenja čebel, kot pojasniti dobrodejne učinke vseh čebeljih pridelkov, ki s svojimi danostmi na naraven način zdravijo različne bolezni, predvsem pa krepijo naš imunski sistem in v današnjem hitrem, težkem času pomirjajo preobremenjeno psiho človeka. Ker pa ima tudi izkušnje s predstavljanjem tematike najmlajšim, se je veselil posredovati svoje znanje otrokom, ki so dobra publika, kot pravi: »Čebele in čebelarstvo jih zanimajo. Zaradi vnukov sem naredil že predstavitev v vrtcu, sodeloval pa sem tudi pri čebelarskem krožku, ki smo ga organizirali v Osnovni šoli Louisa Adamiča. Tam je bil postavljen čebelnjak, ki so ga huligani razbijali. Poleg so se našle igle in drugo… Zato smo ga postavili k veterinarski postaji, kjer pa ni dosti bolje. Načrtujemo prenovo tega čebelnjaka in prestavitev na drugo lokacijo.«

V nadaljevanju pove nekaj besed o osebnostnih lastnostih čebelarjev, ki morajo pri čebelah znati obvladati svojo naravo; po njegovem so nagnjeni k individualizmu in je »vsak v svojem čebelnjaku kralj«. Zase pravi, da se ukvarja s čebelarstvom za svojo dušo, kot lahko rečemo za večino, saj so čebelarji-podjetniki redki. Na čebelarjenje, za razliko od drugih dejavnosti, gospodarski pogoji nimajo velikega vpliva, veliko bolj je odvisno od podnebnih razmer, ki že nekaj let niso ugodne za čebeljo pašo. Letošnji mraz je čebelarje prikrajšal za cvetlični in gozdni med, da morajo čebele trenutno hraniti, obenem pa čakajo na cvetenje kostanja in lipe. Večji čebelarji čebele prevažajo po Sloveniji na lokacije z ugodnejšimi pogoji.

Predsednik Janez Žnidaršič je posredoval osnovne podatke o društvu: Čebelarsko društvo Grosuplje trenutno šteje 115 članov, ki imajo skupaj 4200 čebeljih panjev, večinoma tako imenovanih AŽ panjev (pri nas najbolj uveljavljen panj; prvotno imenovan Alberti-Žnideršičev panj) in le kakih 10 odstotkov nakladnih (standardni panj v ZDA). Približno polovico panjev premoreta največja: Čebelarstvo Koželj iz Šmarja-Sapa in Čebelarstvo Kovačič iz Grosuplja, medtem ko ostali gospodarijo z manjšim številom, v povprečju med 20 in 30 panji. Društvo 2-krat letno svojim članom zagotovi nabavo sladkorja po nekoliko ugodnejši ceni, organizira različna tematska predavanja, svetuje in zagotavlja zdravljenje varoe (čebelji zajedalec) vsako leto z istimi zdravili, ker bi bili v nasprotnem primeru učinki zdravljenja veliko slabši. Boštjan Maver ga dopolni, da pripravijo vsako leto kakšen piknik, gredo vsaj enkrat letno na zanimiv izlet in se udeležijo strokovnega seminarja v Celju, drugače pa med seboj izmenjujejo izkušnje.

Čebelarsko društvo Grosuplje je 2009 praznovalo stoletnico obstoja. Ob tej priložnosti je za svoje delo dobilo zlato občinsko priznanje, na Košakovo hišo v Grosupljem pa je bila nameščena spominska plošča, ker je bil Franc Košak čebelar in prvi organizator čebelarskih taborov v Sloveniji.

Kdorkoli bi želel čebelariti, mu svetujejo, da najprej opravi začetni tečaj čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije, potem pa se obrne na enega od članov društva. Vsakega novega člana predstavijo na letnem občnem zboru, ko si lahko izbere tudi svojega mentorja.