Gospodarska kriza je presegla že vse klasične cikle, pa kar še traja. Borze že 12 let ne zmorejo iti preko starih vrhov in tudi v bodoče tega ni za pričakovati. V naslednjih letih je predviden padec gospodarske rasti v celotni Evropi. Države se prekomerno zadolžujejo, ker rešujejo svoja gospodarstva. Vse to kaže na novo recesijo in večji gospodarski zasuk, razlaga mag. Samo Lubej.
Odgovor za črn scenarij naše prihodnosti naj bi se skrival v demografiji. Generacije se starajo, življenjska doba se daljša (v zadnjih 100 letih na približno vsake štiri leta za eno leto), število upokojencev raste, medtem ko število aktivnega prebivalstva pada. V Sloveniji je bilo leta 1984 razmerje med upokojenci in zaposlenimi 1 proti 3, leta 2008 samo še 1 proti 1,6 in naj bi se leta 2025 izenačilo (en upokojenec na enega zaposlenega). Gospodarsko krizo iz globalnega vidika povzroča nenehno zmanjševanje človeške populacije v starosti od 25 do 50 leta (družine z otroki), ki je največji potrošnik.
Koncept nenehne gospodarske rasti je preživet. Danes je na svetu 7 milijard ljudi, po mnenju demografov je zgornja meja 8 do 9 milijard, ki naj bi bila dosežena med 2045 in 2050. Vendar so nekatere bolj razvite države vrh svoje porabe glede na delovno silo že dosegle in nam lahko kažejo vzorec, ki nas čaka. Med njimi je Japonska, ki je šla čez vrh porabe že 1990 leta. Odtlej njihovo gospodarstvo stagnira, število aktivnega prebivalstva prav tako stagnira oz. pada, cene nepremičnin so se v tem obdobju znižale za 73 odstotkov, vlada stimulira gospodarstvo in se na ta račun zadolžuje (dolg je že dvakrat večji od BDP).
V Sloveniji lahko pričakujemo naslednje scenarije: inflacijo (dvig cen hrane, energije, monopolnih storitev, zdravstva) ali deflacijo (proizvodni viri, luksuz, hiše, stanovanja) ali kombinacijo obojega. K inflaciji teži država, ker z davki največ pridobi.
O tem, kako naj bi dane razmere sebi v prid izkoristili državljani, je spregovoril Smiljan Mori, ki pravi, da denar vedno najde pot. Ko je počil vrednostni balon delnic, se je denar preusmeril v nepremičnine. Ko so tam cene poletele v nebo, je tudi ta balon počil in lahko pričakujemo še nižje cene. Trenutno se napihuje balon zlata (cena nepretrgoma raste že 11 let), kje je meja, se pa še ne ve. Kljub temu predlaga nakup zlata, kot edino finančno varno naložbo vsaj iz petih razlogov: zavarovanje realne vrednosti premoženja, naložba je odporna proti recesiji in inflaciji, je orodje za razpršitev in obvladovanje tveganja, ker je redka in zelo iskana kovina ter ga že tisočletje uporabljamo kot denar. Nakup zlata pri nas ni obdavčen, kar ne velja za srebro, ki je v sorazmerju z zlatom trenutno podcenjeno, ima pa zato večje potencialne možnosti za rast cen.
Kot temelj finančne varnosti za vsakega državljana predlaga klasično življenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje, zdravstveno in premoženjsko zavarovanje ter zavarovanje za hude bolezni. Produkt klasičnega življenjskega zavarovanja je z ustreznim znanjem mogoče oblikovati v svojo lastno banko, iz katere npr. lahko vzamemo del privarčevane premije kot kredit npr. za nakup avtomobila, potem pa omenjeni znesek vračamo ali pa ga sploh ne vrnemo. Produkt klasičnega življenjskega zavarovanja prav tako, kot zlato, ni obdavčen.
Skozi labirint finančnih možnosti pri gradnji temeljev »vaše finančne hiše« so vas pripravljeni peljati v neodvisni zavarovalni Agenciji Mori d.o.o., ki se je odzvala na povabilo svetniške skupine Rad imam Grosuplje.
