Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 04.12.2016

pretežno oblačno
Ponoči bo na jugozahodu zmerno do pretežno oblačno, drugod delno do pretežno jasno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah nastala megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -3, na Primorskem do 6 stopinj C.
-1°C | 4°C
torek, 05.12.2016
0°C | 4°C
sreda, 06.12.2016
-1°C | 6°C
četrtek, 07.12.2016
-1°C | 4°C
petek, 08.12.2016
-4°C | 5°C
Opozorila
Sobota, 3.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
4°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

Intervju z županom Občine Grosuplje dr. ......


INTERVJU

| |
18.10.2012      10:30
A A

Intervju z županom Občine Grosuplje dr. Petrom Verličem


Ker je na čelu občine, ki že leta velja za podjetniško usmerjeno, nas je zanimalo, kako krmari v lokalnih gospodarskih vodah v trenutku, ko je celotno slovensko podjetništvo na veliki preizkušnji ter mu je vsaka ponujena roka dobrodošla. Občina lahko pomaga podjetnikom posred


Župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič.
Župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič.
Deli:

Kakšno je trenutno gospodarsko stanje v občini: koliko je podjetij, kako poslujejo, kaj propada in kaj raste?


Občina teh podatkov direktno nima. Poslužujemo se informacij, ki jih dobimo s strani OOZ Grosuplje. Najnovejše podatke smo objavili na občinski spletni strani, da lahko dobijo vsi en občutek za to. Na portalu slovenskega projekta »Zlati kamen« so določeni kazalniki, iz katerih se vidi, kam sodi naša občina. Po prihodku se uvršča na 4. mesto, po razvitosti pa na 3. mesto  Osrednje slovenske regije. V slovenskem merilu smo v zgornjem delu srednje razvitih občin in bomo verjetno letos iz tega naslova dobili certifikat.  To kaže na kvaliteto življenja v naši občini, ki je ne ocenjujemo sami.

Projekt Zlati kamen

Namen projekta Zlati kamen je na ravni lokalne samouprave spodbujati razvoj dobrega upravljanja, ki vodi k boljšemu življenju. V ozadju projekta je izvirna raziskovalna metodologija: sistem kazalnikov, ki omogočajo primerjalno vrednotenje (benchmarking) občine. 

 

Koliko občanov je lani plačalo dohodnino v občinsko blagajno in primerjava tega podatka z letom prej?


Tudi tega podatka mi ne dobimo, z njim razpolaga Davčna uprava. Dohodnina je zakonsko opredeljena in občina jo dobi v skladu z določenimi zakonskimi merili.  Po teh merilih je za leto 2011 prejela del dohodnine grosupeljskih občanov v višini 10 milijonov evrov, za leto 2012 je znesek nekoliko višji, kar pomeni, da počasi raste.  Glede na prostorske akte kakšnega večjega priseljevanja v bodoče ne načrtujemo, zato tudi ne pričakujemo večjega prirasta dohodnine v proračunu.

Velikokrat smo že slišali, da občina nima vzvodov, s katerimi bi neposredno vplivala na gospodarstvo, vendar pa je njena posredna vloga pri tem lahko velika. Predvsem gre za vprašanje prostora, komunalne infrastrukture, podpore razvoju malega gospodarstva s sofinanciranjem, splošne občinske naravnanosti in še česa. Kaj ste za časa vašega županovanja na tem področju že storili in na katera področja posrednega in neposrednega vpliva se imate namen še posebej usmeriti v bodoče?


Postavka, ki gre čisto neposredno v gospodarstvo, so sredstva dana obrtni zbornici za projekte spodbujanja malega gospodarstva (slabih 38 tisoč evrov v letu 2012 – op.a.). Svojo posredno vlogo vidimo predvsem v prostorskem in komunalnem opremljanju.

Večjih gospodarskih con ne bo, odprla se bo samo še Gospodarska cona Jug, ki leži v smeri proti Ponovi vasi. V njej je na razpolago še prostor za podjetnike. Drugače pa posredno zagotavljamo pogoje komunikacije. Širokopasovna povezava z internetom, brez katerega podjetje danes tako rekoč ne more poslovati, je komercialna storitev različnih ponudnikov, pri kateri občini ne bi bilo potrebno sodelovati, a pomagali smo pri urejanju služnosti zemljišč in ostalem. Podobno je naše sodelovanje v projektu izgradnje električnega daljnovoda, ki bo Grosuplju zagotavljal večji potencial električne energije, brez katerega se določena podjetja – recimo Pekarna Grosuplje – ne bi mogla širiti.  Če občina ne bi pristopila k urejanju služnosti, bi padel celoten njihov projekt.  Študije kažejo, da je Grosuplje v celoti na poplavnem območju, zaradi česar je imela prav tako Pekarna Grosuplje velike težave. Posredovali smo pri različnih ministrstvih in prišli do rešitve, ki sedaj omogoča projekt širitve podjetja.

Pri komunalni infrastrukturi smo pomagali podjetju Belimed, da smo nekoliko racionalizirali osnovni projekt in dovoz prilagodili podjetniku ter na ta način posredno zmanjšali njegove stroške. Skratka neko pomoč lahko damo pri administrativnih ovirah. Naslednji objekt v Gospodarski coni Jug je stavba Radia Zeleni val. Ker sta to že dva gospodarska subjekta, smo se odločili, da bomo že sedaj uredili cesto s pločniki, ki nam je še ne bi bilo treba. Navsezadnje  je nova proga mestnega prometa pocenila prevoz, to je znižala stroške za delodajalce. Pripravljeni smo po svojih močeh pomagat vsakemu, ki potrka na ta vrata.

 

Kje so, po vašem mnenju, v občinskem merilu še odprte možnosti za razvoj gospodarstva in bi jih bila (recimo) Občina pripravljena podpreti?


Grosuplje že doslej ni šlo v neko industrijo. Ne glede na krizo statistika kaže, da podjetja delajo in ustvarjajo prihodke. Mislim, da so še odprte možnosti na storitvenem delu.  Možnosti vidim na področju turizma.

 

Zaradi gospodarske krize so se investicijska vlaganja večinoma ustavila. Pravzaprav so še edini, ki sem in tja zgradijo še kak objekt ali ga razširijo (renovirajo) manjši zasebni podjetniki.

-          Ali je občina v obdobju odkar ste župan sprejela/ ima namen sprejeti kakšen ukrep, s katerim bi olajšala investitorjem pridobivanje parcel oziroma dokumentacije za gradnjo?

-          Kako je z vključevanjem domačih podjetij v izvajanje določenih projektov na občinskem nivoju?


Končan je občinski prostorski načrt, ki se je začel že v prejšnjem mandatu. Trajalo je sedem let in v tem pogledu si državna administracija zasluži ukor. Občani pogosto narobe mislijo, da ima občina posebne vzvode za oblikovanje  prostorskega plana. Mi smo le posredniki med željami ljudi in tistim, kar dovolijo ministrstva. Na pobudo občanov smo dali veliko parcel v območje zazidljivosti, a nam jih je Ministrstvo za kmetijstvo črtalo. Ščiti kmetijska zemljišča, pa če to so ali niso.

Občina ima v načrtu kar nekaj projektov, ki bodo zanimivi tudi za domače podjetnike. Gre za sistem javnih naročil. Tukaj se morajo lokalni podjetniki oziroma zasebniki znati ustrezno odzvati. Prioritetno gre v delo prizidek zdravstvenega doma v Grosupljem. V nadaljevanju je  v načrtu ureditev centra Grosuplja z garažno hišo in javno-stanovanjskim delom, v katerem bo kulturna dvorana. V njem naj bi nastalo neko družbeno središče. Mislim, da bližina Ljubljane in ugodne prometne povezave dvigajo podjetniški interes za poslovne prostore v Grosupljem, in da teh kljub vsemu še ni dovolj. Naslednji projekt bo športni park. Največji projekt, ki gre sedajle v delo, pa je dograditev kanalizacije, čistilne naprave, za kar imamo 16 milijonov evrov evropskih sredstev. Torej je kar nekaj investicij, ki bodo zanimive tudi za podjetja na tem prostoru.

Obvoznica Ljubljana – Škofljica – Kočevje je regijski problem, ki je povezal občine na tej osi. To povezovanje pa obenem ustvarja večji poslovni potencial za podjetnike v tem prostoru.

Kaj pa je z grosupeljsko obvoznico?


Ta je v dolgoročnih načrtih.  Stari projekt s traso tik za Sončnimi dvori bi uničil kvaliteto bivanja teh ljudi in ne pride v poštev. Trasa Cikava - za vasjo Brezje – Ponova vas je bolj realna.

Glavne prometne probleme smo nekoliko omilili s krožišči, čaka nas še pred občino. Če pa bo obvoznice Ljubljana – Škofljica umeščena tako, kot je treba, se bo tudi prometni pritisk čez Turjak zmanjšal.

Dostop se mi zdi zelo pomemben. Pred leti sem bil kot poslanec v Beli Krajini, okoli Semiča. Tam ponujajo ogromno gospodarskih con, a kaj je problem. Povezava – dostop. Zato niso zanimive.

Projektom za ureditev grosupeljske tržnice je že zrasla brada. Kdaj in kje jo (tržnico) lahko pričakujemo?


Ta prostor je edinstven.  Tukaj se srečamo z urejanjem Adamičeve ceste, ki je državna cesta, drug problem je ureditev mirujočega prometa in tretji je poplavnost tega območja. Tržnica na tem prostoru bo zaživela, a je treba stvari temeljito premisliti, saj to, kar bomo naredili , bo ostalo za naprej. Zadeva bo potekala v sklopu ureditve Adamičeve ceste, študija tega pa je v delu. Ob tem bi omenil, da smo začeli z  urejanjem parkirnih prostorov v Grosupljem. Kandidirali smo tudi na razpis za evropska sredstva.

Zagovarjate zeleno, ekološko naravnano Grosuplje Kaj pa menite o možnostih samooskrbe v občini Grosuplje? Ali bi bila občina pripravljena pripraviti projekt in prevzeti organizacijski del izvedbe?


Jaz mislim, da je to pozitivno. Javna naročila samooskrbo javnim zavodom, kot so šole, vrtci… že omogočajo. Ureditev tržnice bo lahko k temu principu pripomogla. Razmišljali smo, da bomo za tržnico dali koncesijo. Bistvenega pomena pa je interes ljudi.

Obrtna zbornica je bila v Grosupljem dolgo neke vrste središče za podjetniške informacije, izobraževanje, problematiko idr., obenem pa tudi nek vezni člen med občino in podjetniki. Kaj menite o članstvu v zbornici in kaj pričakujete od zbornice v bodoče?


O obveznem ali prostovoljnem članstvu odločajo člani sami. Na kolegiju in z Uradom za prostor smo razmišljali, da se bomo morali zazreti – ustvariti neko vizijo - v občinski prostor za 20 do 30 let naprej. V tem vidim dodano vrednost, ki jo lahko da zbornica in lokalno gospodarstvo, ki ima več izkušenj, kot jih imamo mi. Zato bomo k temu zbornico sigurno povabili.

Neka povezava med podjetniki in občino manjka. Če vsak podjetnik hodi posamezno na občino, je na koncu skupni imenovalec problemov isti: ali bomo imeli cesto tam, ali nam lahko pomagate pri komunalnem prispevku, elektrike nimamo, kje so kakšne površine….., če pa bi imeli nekega sogovornika, ki vse to pozna in ve, bi bilo delo lažje.

In še eno področje je, kjer smo izpustili kar nekaj priložnosti: evropska sredstva. Jaz zmeraj poskušam na vseh ravneh, če se da kje kaj najti, postrgati. Vem, da so določeni podjetniki dobili subvencije iz evropskih sredstev, vendar za kakšne večje projekte, v katerih bi sodelovalo več subjektov, pričakujem iniciativo s strani lokalnega gospodarstva in zbornice.





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Grosuplje!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!