Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
6°C
SOB.
24°C
9°C
Oceni objavo

Projektiranje sodobne nizkoenergijske ali pasivne hiše

Nizkoenergijske ter pasivne hiše so kot inženirske rešitve ene od najbolj prepoznavnih evropskih usmeritev, z izvedbo le teh pa izpolnjujemo smernice, ki zahtevajo gradnjo skoraj nič energijskih hiš.

Za izvedeno pasivno hišo velja, da je racionalna hiša v vseh pogledih. Je visoko energijsko učinkovita, saj ima energijske potrebe po toploti za ogrevanje prostorov zmanjšane pod količino energije, ki je sicer potrebna za pripravo sanitarne tople vode. Za pridobivanje toplote se porabi manj energije, kot jo za svoje obratovanje potrebuje gospodinjstvo. Pasivna hiša v zmernem klimatskem okolju ne pozna težav s  pregrevanjem v poletnem času. Zanjo je značilno visoko temperaturno ugodje in kakovost zraka, s katerimi se ostale stanovanjske stavbe le stežka primerjajo. 
Nizkoenergijska hiša se od pasivne hiše razlikuje predvsem po rezultatu energijske bilance. Nekoliko slabša, a še vedno izredno visoko učinkovita rešitev za novogradnjo je lahko posledica nekoliko večje razgibanosti stavbe, malo manj učinkovitih sistemov toplotne zaščite, manj optimalne orientacije stavbe ali pa uvrstitve steklenih površin v toplotnem ovoju, manj zrakotesnega toplotnega ovoja ali pa manj učinkovitega vračanja toplote v sistemu mehanskega prezračevanja. Te drobne razlike, zaradi katerih posamezni segmenti niso optimalno rešeni, tako vodijo v različen končni rezultat energijske bilance. Cilj projektnega načrtovanja novogradnje je torej tudi iskanje razlik v posameznih korakih projektiranja, s katerimi na ekonomsko zanimiv način dosegamo kar najboljši energijski rezultat za stavbo. Za dosego nadstandardnih rezultatov sodobnih družinskih hiš stoji veliko inženirskega znanja ter izvedbenih izkušenj, saj le z optimizacijo projektov dosegamo zahtevano racionalnost zasnov, ki se mora odražati tudi v ekonomskem in okoljskem smislu. Gradbena praksa tako že sedaj dokazuje, da ustrezno optimizirana pasivna ali pa zelo dobra nizkoenergijska hiša zahteva le minimalna dodatna investicijska vlaganja. Z ustreznim izborom gradbenih materialov in energetskih sistemov pa projektant zagotovi minimalne okoljske vplive tudi v fazi gradnje ter v nadaljnjem obratovanju stavbe. Hitra amortizacija je namreč zahtevana za dodatna finančna, energijska in okoljska vlaganja. 
V slovenski gradbeni praksi pasivne ter zelo dobre nizkoenergijske hiše bolj pogosto srečujemo šele v zadnjih desetih letih. Dober in racionalen projekt družinske hiše se prične z ustrezno prilagojeno arhitekturno zasnovo. Prvi korak je posledično dobro pripravljena projektna naloga. Cilj projektne naloge je uskladitev konceptov ter čim bolj detajlna definiranost ključnih rešitev in parametrov novogradnje. Te pa je potrebno razdelati pred samim pričetkom projektiranja, saj se v samem nadaljnjem načrtovanju le stežka vračamo na začetek postopka in s tem ne modificiramo projektne osnove. Neustrezne projektne zasnove se v projektiranju nadalje rešujejo le s tehnološkimi popravki to pa je dražje in velikokrat prinaša neugodne finančne učinke. Med naloge arhitekta zagotovo spada tudi optimiziranje rešitev za tlorise s hkratnim obvladovanjem končnega obsega bivalnih površin. Istočasno pa je potrebno ustrezno funkcijsko razvrščanje prostorov ter pravilna postavitev prostorov v ustrezne toplotne cone. Pasivne družinske hiše imajo tako znotraj toplotnega ovoja tipično le dve etaži. Neogrevane garaže in kleti se ne pojavljajo znotraj toplotnega ovoja in običajno nimajo direktne povezave z njim. 
Najvišji posamični delež med toplotnimi tokovi energijske bilance stavbe imajo transmisijske toplotne izgube. Nanje vpliva oblikovanje toplotnega ovoja in pa njegova toplotna zaščita. Če lahko za zelo dobre nizkoenergijske hiše ugotavljamo toplotno zaščito elementov stavbnega ovoja v razredu toplotnih prehodnosti U = 0.15 W/(m2K), pa se pri pasivnih hišah vrednosti gibljejo tipično okoli 0.10 W/(m2K). Glede na to, da ciljamo izvajati objekte katerih toplotna prevodnost se giblje okoli 0.10 W/(m2K) je vredna investicija v kakovosten projekt, ki nam ne samo v fazi izvedbe, ampak tudi v fazi uporabe objekta prinaša ne samo večje ugodje, temveč tudi večji finančni učinek na družinski proračun. 

Petra Žiher Sok, univ.dipl. gosp.inž. gradbene smeri

Oglejte si tudi