Med stodvajsetimi pohodniki  se je tudi sedmerica članov našega društva sredi marca udeležila pohoda v okviru projekta Spoznajmo Dolenjsko, ki ga je tokrat organiziralo DU Gabrje. Gabrje je vas v Mestni občini Novo mesto. Nahaja se v jugovzhodnem delu Slovenije na nadmorski višini 360 m. Ime vasi izhaja iz drevesa gaber, ki naj bi bil nekdaj značilen za ta kraj. V razvejanem naselju z devetimi ulicami je po podatkih Statističnega urada RS leta 2002 živelo 569 prebivalcev. Gabrje, vas tik ob vznožju Gorjancev, je velika vas, vaščani pa zavedni in pomembni »Podgurci«, zato je vas uradno razdeljena na ulice. Prav uživali smo ob branju duhovitih nazivov ulic. Kandija se npr. imenuje tako kot ugledno predmestje Novega mesta. Izposojeno je tudi ime Mala Moskva, ali pa Vedman, kar naj bi bila popačenka imena Vietnam. In od kod Portoroška ulica? Ko je Portorož ob morju postajal turistično središče, so pri gradnji hotelov služili tudi Gabrčani. Delavci so bili tedne zdoma, zato se jih je prijelo ime »Portorožani«, ime njihove ulice pa Portoroška ulica.
Ob poti od Brusnic proti Gabrju je rastišče rumenega sleča (Rhododendron luteum) ali kar Azalea pontica (cca 200 m s poti). Zacveti v mesecu maju z dišečimi, živo rumenimi cvetovi. V višino zraste tudi do štiri metre. Rastišče rumenega sleča je zavarovana botanična redkost. Po pogorju Gorjanci poteka meja med slovenskim Podgorjem in hrvaškim Žumberkom. Pisatelj Janez Trdina je v svojih delih ovekovečil Podgorce. Gabrje so izhodišče raznih pohodniških poti, na Gorjance…

Zbrali smo se pri Kulturnem domu v Gabrju, po dobrodošlici tamkajšnjega predsednika društva upokojencev nadaljevali pot preko vasi, do izvira Studenca, ki že od leta 1945 služi domačinom z dobro vodo in hladom v poletni vročini. Martin Gazvoda nam je razložil nekaj zanimivosti. Naslednji postanek je bil ob domačiji pokojnega Boža Luzarja, uspešnega poslovneža in dobrotnika, ki bo za vedno zapisan v srcih tamkajšnjih prebivalcev. Pot smo nadaljevali preko Pangrč grma, Šmiklavža, mimo cerkve Sv. Miklavža,  Vedmana  na Gabrsko goro. Pogledi so nam uhajali v dolino, ob gozdnih poteh na rastišče čemaža, prelepe počitniške hiše, vinograde,  zidanice … Spustil smo se do Penziona Ivanež, ki nudi oskrbo in varstvo starejšim. Gostitelji so nas presenetili s pijačo in pecivom. Stekel je vesel razgovor, med udeleženci je vsak našel znanca, ki ga že vrsto let ni videl, a ga je še prepoznal. Namen teh pohodov ni samo spoznavanje naše Dolenjske, pač pa tudi druženje, kjer spoznamo nove  prijatelje in srečamo stare znance. Tako majhna je Dolenjska, pa skriva še marsikaj nam nepoznanega, na nas je, da te lepote odkrijemo in uživamo v njih.