Čas na pragu jeseni je morda najprimernejši čas za pohode. V naravi, obsijani s soncem, ni več prevroče, pohodnike pa ob poti spremljajo zreli sadovi pridnih rok, če pa je še pravo vreme, se v gozdu najde tudi kakšno gobo. Včasih pa je pohod povezan tudi s kakšnim dogodkom iz preteklosti. Tako je tudi s pohodom po pešpoti Levstkove brigade, ki ga organizira Krajevno združenje borcev za vrednote NOB Dolenjske Toplice.
Kot vsako leto smo se tudi letos zadnjo soboto v avgustu zbrali ob poti na Dobravo. Kljub temu, da so vremenoslovci za ta dan napovedovali dež, a se tokrat napoved za naš kraj ni uresničila, se nas je že na startu zbralo kar lepo število. Še posebej smo bili veseli skupine mladih Novomeščanov, ki so bili letos že drugič med nami. Po uvodnem pozdravu predsednika Avgusta Bradača in župana Jožeta Muhiča je pohodnike pozdravil in jih opozoril na določene nevarnosti med hojo še vodja pohoda Toni Strniša.
V precej toplem dopoldnevu so se prvi počitek in prvi požirki, taki ali drugačni, pod kozolcem v Bušincu krepko prilegli. Pot mimo Miklavčiča in vzpon na Hrib je bil za nekatere nekoliko zahteven. Počitek na Hribu pri Samidovih pa se je prilegel ne le zaradi prepotenih majic, ki so si jih nekateri preoblekli, temveč tudi zaradi dobrega čaja, kompota iz suhega sadja in kar nekaj krožnikov svežega grozdja, ki jih je za pohodnike pripravil gospodar kmetije Albin Samida. Pa še eno presenečenje nas je čakalo na Hribu. Tam so se nam priključili pohodniki iz smeri Gorenjih Sušic in Dobindola, ki jih je vodil zastavonoša Stane Tramte. Nato sta obe skupini nadaljevali pot do Plahutnikove domačije na Malem Riglju, kjer smo obudili spomin na ustanovitev Levstikovega bataljona, se odžejali in nadaljevali pot na Veliki Rigelj. Tam smo ob partizanski pesmi in malici zaključili letošnji uradni del pohoda, pohodnike pa je čakala še vrnitev v Dolenjske Toplice.
Ko sem ob koncu pohoda listala po kroniki, ki jo vodimo, sem opazila, da je med nami vse manj borcev. Letos sta bila med nami le borka Levstikove brigade Iva Voje in borec 1. brigade VDV Dušan Frank. Res je, da je pravih borcev, pa ne samo Levstikove brigade, vse manj, vendar vrzeli zapolnjujejo mlajši borci za vrednote NOB. Kot sem že omenila, je bila med nami močna skupina mladih Novomeščanov pa tudi nekaj naših družin z otroki, kar je zelo lepo in pohvalno. Na pohodih, pa naj bodo taki ali drugačni, se razvija tovarištvo, spoznava se okolje in zgodovino kraja in ne nazadnje je pohod koristen tudi za zdravje. To zadnjo misel je izrazil eden izmed letošnjih več kot stotih pohodnikov in dodal: »Bilo je prelepo, da ne bi prihodnje leto spet prišli!«
HELENA MIŠA KULOVEC, Krajevno združenje borcev za vrednote NOB
