Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 08.12.2016

jasno
Ponoči bo pretežno jasno, po nižinah bo večinoma nastala megla.
-4°C | 8°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 8°C
sobota, 10.12.2016
-3°C | 7°C
nedelja, 11.12.2016
-2°C | 8°C
Opozorila
Sreda, 7.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
8°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Verske

Z izidom spominske knjige začeli ožje ......


VERSKE

| |
16.03.2016      10:49
A A

Z izidom spominske knjige začeli ožje praznovanje 300-letnice svetišča na Dobrovi


Župnija Dobrova letos praznuje 300-letnico romarske in župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja ali, kot jo poimenuje ljudsko izročilo, Marije v leščevju na Dobrovi pri Ljubljani. Na to slovesnost se farani že dolgo pripravljajo. Eden izmed osrednjih dogodkov se je zgodil že konec meseca decembra, ko je v župnijskem domu potekala predstavitev zajetne knjige Marija v leščevju, napisana prav za to priložnost in s pomočjo mnogih uglednih strokovnjakov.


Ekipa uglednih strokovnjakov, zaslužnih za izid spominske knjige Marija v leščevju
Ekipa uglednih strokovnjakov, zaslužnih za izid spominske knjige Marija v leščevju
Deli:

Knjiga Marija v leščevju je tako po vsebini kot tudi po obsegu, saj zajema kar 672 strani, izredno bogato delo, ki je plod močne želje in ideje domačega župnika Alojzija Goloba ter, kot pravi sam, njegove srečne roke pri izbiri dobrega vodje projekta. To vlogo je namreč zaupal zgodovinarju dr. Francu M. Dolinarju, ki je k raziskovalnemu delu povabil številne izbrane strokovnjake, katerih dela so zajeta v petih vsebinskih sklopih. O njihovi vsebini je kot glavni govornik spregovoril tudi v župnijski dvorani na Dobrovi ob predstavitvi knjige, 19. decembra 2015. Na simpoziju, ki je skupaj s prijetnimi glasbenimi točkami in recitacijami oblikoval lep kulturni program, se je zbrani množici župljanov, gostov, med katerimi je bil tudi župan Franc Setnikar, in drugi zainteresirani javnosti predstavila izbrana ekipa strokovnjakov, ki je s svojimi študijami in raziskovalnim delom sooblikovala zajetno monografsko delo Marija v leščevju.

 

O monografiji

V prvem poglavju, naslovljenem Geografski in upravni oris kraja, Dušan Fatur postavi župnijo Dobrova pri Ljubljani v prostor in čas ter se dotakne geografskih posebnosti ozemlja, vpetega med Ljubljanskim barjem in Polhograjskimi dolomiti. Njegovo delo pa dopolnijo Martin Knez z opisom geoloških značilnosti tega ozemlja; Tone Krampač s študijo družinskih dreves, analizo rasti župnije in socialne strukture prebivalcev ter s podatki o hišnih imenih, ki se na nekaterih naslovih, kljub menjavi hišnih gospodarjev, uporabljajo še danes; ter Julijana Visočnik, ki zaključi prvi sklop, in sicer s predstavitvijo župnijske matrikule iz leta 1760, ki zajema dragocene podatke o duhovni oskrbi Dobrove kot šentviške podružnice in od leta 1723 samostojnega vikariata.

Drugi sklop, ki nosi naslov Zgodovinske korenine, skuša dati legendarnemu izročilu o nastanku božje poti na Dobrovi trdnejšo zgodovinsko osnovo, saj se le-tega z danes znanimi zgodovinskimi viri ne da niti potrditi niti ovreči. Lidija Žnidaršič Golec ob skrbni analizi šentviških kaplanov na ozemlju današnje dobrovske župnije v tem delu piše o njihovi duhovni oskrbi pred letom 1723, ko ozemlje postane samostojni vikariat. O vseh drugih pomembnih časovnih prelomnicah, tudi o tisti leta 1784, ko je vikariat povzdignjen v župnijo, pa vse do dogodkov iz današnjih dni delo prispevajo France M. Dolinar, Jure Volčjak, Blaž Otrin, Vida Deželak Barič, Marija Čepić Rehar ter župnik Alojzij Golob. Ti v dolgem časovnem loku skušajo ujeti in opisati duhovni utrip župnije skozi čas, razgibano družbeno življenje v župniji, pastoralno dejavnost dobrovskih dušnih pastirjev ter tudi neprijetne dogodke iz časov, ko so farane preizkušale vojne grozote, različne nalezljive bolezni, naravne nesreče, politične razmere in vmešavanja države pod različnimi oblastmi in režimi ter celo izrivanje Cerkve iz javnega življenja.

O Dobrovi kot romarskem središču, kamor so se na priprošnjo Marije številni verniki pogosto zatekali, v tretjem sklopu piše Metoda Kemperl. V njem med drugim navede, da je o romarski cerkvi s patrocinijo Marijinega vnebovzetja, ki zaradi čudežev slovi daleč naokrog, pisal že Janez Vajkard Valvasor, za njim pa tudi ljubljanski kronist Janez Gregor Dolničar, ki je zapisal, naj bi se tu Marijo častilo že okrog leta 970. Dobrovsko Marijo častijo tudi s pesmijo. O tem in nekaj ponarodelih je zapisal Matija Ogrin. Ta del dopolni še Ana Lavriča, in sicer s prispevkom o posebni povezanosti posameznikov, med katerimi so bili tudi ugledni plemiči, meščani ter duhovniki, z Marijo v leščevju, ki so jo izrazili z vpisom v Bratovščino Marijinega vnebovzetja.

Poglavje Kulturni spomeniki, ki poleg vsebine zajema tudi mnogo fotografskega materiala, v središče postavi letošnjo jubilantko – župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja. Umetnostni zgodovinar Blaž Resman v prispevku podrobno zajame vse danes dosegljive vire ter pride do nekaterih presenetljivih odkritij, s tem pa izdela najtemeljitejšo in najizčrpnejšo umetnostnozgodovinsko študijo o cerkvi Marijinega vnebovzetja na Dobrovi. Nova so med drugim tudi njegova spoznanja glede arhitekta cerkve, ki bi po njegovih ugotovitvah lahko bil lombardski arhitekt Francesco Ferrata ali Francesco Bombassi, ki se je pri nas najbolj uveljavil pri zunanji členitvi ljubljanske stolnice. Avtor doda še svoj drugi prispevek, ki pa zaobjame vse podružnične cerkve – cerkev sv. Neže v Brezju, sv. Janeza Krstnika v Gaberju, sv. Jurija na Hrušovem in sv. Martina v Podsmreki. Resmanovi deli sta dopolnila še Edo Škulj z opisom kraljice cerkvenih glasbil – nekdanjih in sedanjih Milavčevih župnijskih orgel, ter Matjaž Ambrožič z orisom zvonov župnijske cerkve na Dobrovi in v njenih podružnicah skozi čas.

Zadnji sklop je posvečen osebam in dejavnostim, ki so posebej zaznamovale župnijo Dobrova, pa naj si bo doma ali pa so njeno ime ponesle v svet. Marija Čepić Rehar je uredila življenjepise dušnih pastirjev, ki so delovali na Dobrovi, s. Irma Makše je predstavila življenje in delo Marijinih sester na Dobrovi, Ana Lavrič je opisala že prej imenovano Bratovščino pri cerkvi Marijinega vnebovzetja, Anton Lesjak in France M. Dolinar pa sta pripravila seznam duhovnih in redovnih poklicev na Dobrovi, ki je nedvomno izjemno spričevalo globokega duhovnega življenja v dobrovski župniji. Z njo je tesno povezano tudi ime enega najbolj prepoznavnih slovenskih imen v tujini – torontskega nadškofa, kardinala dr. Alojzija Mateja Ambrožiča, ki je izšel iz dobrovske župnije in se vanjo vselej rad vračal. O njem je podatke in informacije zbral ter jih uredil v najizčrpnejši življenjepis do sedaj Bogdan Kolar. Zajetno knjižno delo se zaključi z objavo matrikule dobrovske župnije iz druge polovice 18. stoletja v latinskem izvirniku in slovenskem prevodu ter navedbo knjig in drugih virov, ki so bili pri tej zgodovinski študiji uporabljeni.

 

O dogajanju ob jubileju

Knjiga, ki je sicer trajen spominek, ki bo tudi naslednjim rodovom pričeval o duhovnem bogastvu romarskega središča Marije v leščevju na Dobrovi ter o lepoti in umetnostnozgodovinskem bogastvu vseh cerkva v dobrovski župniji, pa je le kamenček v mozaiku dejanj, ki bodo zaznamovala obeležitev 300-letnice romarske in župnijske cerkve. Po besedah župnika Alojzija Goloba je ta jubilej terjal kar desetletne priprave. Plod tega pa so številni uspešno zaključeni projekti – gradnja novega župnijskega doma, celotna obnova notranjosti in zunanjosti romarske in župnijske cerkve, ki je bila pozidana v letih od 1711 do 1716, prenova vseh štirih podružničnih cerkva ter mnoga druga manjša dela. Na vse to danes gleda s ponosom in hvaležnostjo Bogu ter vsem dobrim ljudem, ki so z dobro voljo in novčičem sodelovali ter tako cerkev ohranili zanamcem. Seveda pa zadnji duhovni pastir na Dobrovi ni pozabil na duhovno prenovo župnije, ki je za njeno živost in življenje najpomembnejša. Ta se preko različnih skupin v župniji in številnih predavanj izvaja že dlje časa, intenzivneje pa je potekala v postnem času, času pred veliko nočjo. Utrip župnije je bilo 10. januarja 2016 mogoče uzreti tudi na nacionalni televiziji, kjer se je iz cerkve Marijinega vnebovzetja na Dobrovi neposredno prenašala sveta maša.

Sledi le še sklepna slovesnost z blagoslovitvijo vseh opravljenih del ter zahvalo Bogu, Mariji in ljudem za vse dobro, ki bo potekala 12. junija in se bo nadaljevala s stoletnimi romarskimi pobožnostmi šmarnih maš, med velikim in malim šmarnom, ter slovesnim zaključkom le-teh  11. septembra popoldan. Župnik Alojzij Golob ob tem doda le še toplo povabilo vsem: »Posebej lepo povabljeni ljudje iz naših sosednjih župnij in Ljubljančani, saj je Dobrova njihova glavna božja pot. Naj se ob letošnjem praznovanju zgodi kot nekoč, ko je bilo pri šmarnih mašah na Dobrovi tudi 20 do 30 tisoč romarjev, zaradi česar je bilo v opornem zidu narejenih osemnajst spovednih niš.« Svoje povabilo pa nadaljuje še s kratkim citatom kardinala Franca Rodeta, ki je v spremni besedi zapisal: »Izvor božje poti na Dobrovi je pravljično lep. Raztresen pastorček s piščaljo, živina, ki leže moli podobo Matere Božje v leskovem grmovju, vera ljudstva, ki postavi kapelo in prične romati tjakaj. Sveto se je razodelo, razkril se je kraj milosti. In ljudje hodijo tja s svojimi težavami ter stiskami, s svojimi grehi in prošnjami za oproščenje. Tako Dobrova postane kraj upanja in tolažbe. Kakor je bilo teh tristo let, tako naj bo tudi v prihodnje!«

 

Nadja Prosen Verbič

Foto: Robi Kržič, npv

 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.