Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo oblačnost od jugozahoda prehodno širila tudi nad osrednjo in del vzhodne Slovenije. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem od 0 do 5 stopinj C.
0°C | 4°C
torek, 06.12.2016
0°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 0°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
0°C
4°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Verske

V poklon in ponos našemu rojaku


VERSKE

| |
20.06.2014      12:43
A A

V poklon in ponos našemu rojaku


Dobrova, 8. junij 2014 – Na binkoštno nedeljo je župnija Dobrova praznovala skupaj z vsemi rojaki in ponosnimi Slovenci, ki se radi spominjajo pokojnega torontskega nadškofa in kardinala dr. Alojzija Ambrožiča. Njemu v čast in spomin so odkrili doprsni kip, ki ga je blagoslovil kardinal dr. Franc Rode, pred tem pa je v dobrovski cerkvi zanj daroval sveto mašo.


Deli:

Dobrovska župnija in mnogi slovenski romarji so se na binkoštno nedeljo veselili odkritja doprsnega kipa uglednega rojaka in velikega Slovenca, kardinala dr. Alojzija Ambrožiča. Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila namreč kraj, kjer je Alojzij prejel zakrament svetega krsta in se kot otrok prvič srečal in spoznaval z Njim, ki mu je posvetil vse svoje življenje in delo. Zato je tudi po mnenju kardinala Franca Rodeta prav, da sta mu to pozornost namenila domača župnija in domači kraj, na katera je bil vse življenje močno navezan, saj je čutil, da so tu korenine njegovega rodu in izvir njegove istovetnosti, čeprav ga je življenjska previdnost zanesla na druge konce sveta.

 

Iz življenja kardinala Alojzija Ambrožiča

Dr. Alojzij Ambrožič je bil kot drugi od sedmih otrok rojen 27. januarja 1930, in sicer pri Trnovčevih, v vasici Gabrje pri Dobrovi. Tu je Lojze preživel svoja brezskrbna otroška leta, katerih se je vse življenje rad spominjal. Toda druga svetovna vojna ni prizanesla niti mladi Trnovčevi družini, ki se je leta 1942 iz strahu pred komunističnim nasiljem umaknila na Koroško. Ob koncu vojne se je tako znašla v begunstvu na avstrijskem Koro­škem. Odločitev je bila po besedah dr. Rodeta težka, a za Lojzeta previdnostna, saj se je petnajstletni fant tako izognil režimu, ki je bil daleč od njegovih načel. Tri leta je družina delila grenko usodo bivanja v tabo­riščih Vetrinj, Peggez in Spittal ob Dravi, kjer je Lojze dokončal gimnazijo.

Septembra 1948 pa so se izselili v Kanado in si v bližini Toronta ustvarili nov dom. Lojze je vstopil v torontsko bogoslovno semenišče in bil 4. julija 1955 posvečen v duhovnika. Prvi dve leti je deloval kot kaplan, nato pa je v semenišču poučeval latinščino. Po umnosti, zglednem življenju in uspešnem vključevanju v kanadsko okolje je kmalu opozoril nase. Tako so ga že dve leti po posvečenju predstojniki poslali na študij v Rim, kjer je opravil magisterij iz teologije in biblične znanosti. Sledilo je sedemletno obdobje poučevanja v torontskem semenišču, zatem pa je nadaljeval študij v Würz­burgu v Nemčiji, kjer je leta 1970 dosegel doktorat. Vrnil se je v Toronto in tam na teološki fakulteti šest let predaval Novo zavezo.

Marca 1976 ga je papež Pavel VI. imenoval za torontskega pomo­žnega škofa, v nadškofiji pa je prevzel odgovornost za številne na­rodne skupnosti. Zaradi uspešnega služenja ga je papež Janez Pavel II. 22. maja 1986 imenoval za nadškofa pomočnika kardinalu Carterju. Po njegovem odstopu pa je postal redni torontski nadškof ter metropoli­t. Ob nastopu te službe je imela torontska nadško­fija 1,1 milijona, ob upokojitvi pa 1,8 milijona katoličanov, kar je sad tudi njegovih rok. 18. januarja 1998 je bil dr. Alojzij Ambrožič imeno­van v kardinalski zbor, znamenja kardinalske časti pa mu je 21. februarja istega leta v Vati­kanu podelil papež Janez Pavel II. Ob tem dogodku so ga v Rimu spremljali številni romarji, posebej iz Slovenije, Toronta in Evrope. Ob imenovanju ga je takratni ljubljanski nadškof Franc Rode povabil v Slo­venijo, kateremu se je rad odzval. V nedeljo, 11. oktobra 1998, dopoldne ga je tako slovesno sprejela rodna Dobrova, popoldne pa ljubljanska stolnica.

Leta 2005 je bil kardinal Ambrožič prvi Slovenec, ki je sodeloval na konklavu in bil med kardinalskim zborom, ki je izvolil novega papeža, Bene­dikta XVI. Nekaj mesecev zatem je prišel v Slovenijo, da je z duhovniki, ki so bili v Sloveniji posvečeni iste­ga leta kot on v Torontu, praznoval zlatomašni jubilej. Tisoče ljudi se je v nedeljo, 14. avgusta 2005, popoldne zbralo na Dobrovi, da bi pozdravi­li rojaka iz daljne Kanade. Z njim so somaševali slovenski škofje in številni duhovniki. Prišli so predstavniki slovenske vlade in mnogi prijatelji. Ob koncu maše je v zahvali zagotovil: "Ostajam Dobrov­čan, Slovenec!" Leta 2006 se je v 77. letu upokojil in zadnje obdobje življenja preži­vel v starostnem domu, imenova­nem po njem – Hiša previdnosti kardinala Ambrožiča. Ob upo­kojitvi je dejal: "Naj mi Bog dá ponižnost, da se bom vrnil v Njegov objem." V pe­tek, 26. avgusta 2011, se je vrnil v Njegov objem.

 

Iz pridige kardinala Franca Rodeta

Skozi bogato življenjsko zgodbo tega znamenitega Slovenca, kot ga je poimenoval, se je v pridigi sprehodil tudi kardinal Franc Rode, ki je pred slovesnim odkritjem doprsnega kipa daroval sveto mašo v lepo okrašeni božjepotni Marijini cerkvi. Pri maši so sodelovale narodne noše, številni duhovniki vključno z dekanom p. Marjanom Čudnom, ministranti, domači bralci in božje ljudstvo, s kora se je slišalo čudovito in ubrano prepevanje pevk in pevcev združenega domačega pevskega zbora, pod spretnimi prsti organista pa so prekrasno odmevale, morda tudi tja do večnosti, nove dobrovske orgle. Ker je bil sam dr. Rode Ambrožičev dober prijatelj, je bila daritev še toliko bolj čutna in pridiga izredno neposredna. V njej se je kar nekajkrat dotaknil njegovega odnosa do primarne domovine, na primer z besedami: "Lojze je vselej ostal v jedru Slovenec, hkrati pa si je posrečeno privzel in osvojil miselnost in življenjske navade svojega novega okolja." Prav tako je opozoril na njegovo pripadnost slovenstvu v dnevih slovenskega osamosvajanja, za katero si je dr. Ambrožič preko svojih poznanstev in možnosti močno prizadeval. "Klen značaj, mož vere in zvestobe Cerkvi, skrben pastir svoje črede, Kanadčan po kulturi, Slovenec po srcu," ga je ob koncu pridige jedrnato opisal in jo zaključil z močnimi besedami spoštovanja: "Narod je velik po tem, kar daje drugim narodom. – S kardinalom Ambrožičem smo svetu in Cerkvi dali izjemnega človeka in kristjana, ki nam je v čast. Naj nam bo tudi zgled."

 

Slovesnost odkritja doprsnega kipa

Po maši se je v lepem, sončnem vremenu množica romarjev iz bližnjih in oddaljenih krajev zbrala pri Marijini kapelici in kipu pod brezovim drevoredom, kjer je potekala slovesna akademija z odkritjem doprsnega kipa kardinala Alojzija Ambrožiča. Z zvonika je odmevalo pritrkavanje in zvonovi so zlivali prijetne melodije. Čudovit uvod v slovesnost je najprej naredila Pihalna godba Dobrova - Polhov Gradec, za njo pa so zbrani preko besed povezovalca spoznali Ambrožičevo življenjsko zgodbo, ki jo je popestrilo prepevanje Fantovskega zbora KUD Dolomiti. Odmevala je slovenska Zdravljica in druge slovenske pesmi, v čudovitem ambientu pa so zbrani med akademijo zaslišali zvočni posnetek glasu kardinala Ambrožiča, ki je pomenljivo nagovarjal: "Dragi prijatelji ..."

Nato se je dogajanje preselilo pred še zakriti mogočni doprsni kip ob župnijskem domu. Domači župnik Alojzij Golob je v nagovoru na kratko povzel, kako je zamisel o postavitvi kipa dr. Alojziju Ambrožiču sploh nastala. Povedal je, da je bila to tudi kardinalova velika želja: "Živo se spominjam zadnjega obiska kardinala Ambrožiča tu, na Dobrovi, kako je pogledoval tod naokoli in mi skrb vzbujajoče dejal: Gospod, Slovenec sem in nimam niti kamna, kamor bi glavo položil." In našel se je kamen, kjer danes stoji, iz gline narejena in odlita v bronu, prečudovita podoba tega velikega Slovenca in Dobrovca, umetnostno delo kiparja Mirsada Begića, ki je ob tej priložnosti spregovoril o nastajanju umetnostnega dela: "Doprsni kip kardinala Ambrožiča sem oblikoval na podlagi dokumentarnega gradiva o njegovem življenju, kljub temu pa kip ni zgolj akademski posnetek portretiranca, temveč je živo prepoznaven in ponotranjen v duhovnosti njegove osebnosti." Vse zbrane je na Dobrovi pozdravil tudi predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc, ki je o svojem rojaku prav tako izrekel nekaj lepih besed. Pozornost je nato prevzel kardinal Franc Rode, ki je kip kardinala Alojzija Ambrožiča odkril in blagoslovil z blagoslovljeno vodo, zbrani pa so ob slovesnem trenutku zaploskali in dogodek zabeležili globoko v svoj spomin.

"Doprsni kip kardinala Alojzija Ambrožiča je župnija Dobrova postavila z namenom, da bo Dobrovce in vse romarje k cerkvi Marije vnebovzete, kamor je rad romal tudi kardinal, spominjal na velikega sina slovenskega naroda. Obenem pa je to tudi priznanje Kanadi, saj je po vojni sprejela številne slovenske rojake, ki so zaradi takratnega režima zapustili Slovenijo. Bogu hvala in prav tako vsem vam za ta dogodek," je sklenil slovesnost dobrovski župnik Alojzij Golob ter zbrano ljudstvo povabil na prijetno druženje ob pijači in prigrizku, to pa seveda ni šlo brez zahvalne pesmi, ki prav gotovo še danes odmeva v mnogih romarskih srcih.

 

Nadja Prosen Verbič

foto: npv

 





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
04.12.2016
Danes ni dogodkov.
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.