Šentjošt, 11. oktober – Iz lesenega božjega hrama je pred tremi stoletji in pol nastal zidani objekt, ki so ga tedaj, baje zaradi kače, ki naj bi ob gradnji švignila izpod skale, posvetili sv. Janezu Evangelistu, ki ga upodabljajo s kelihom in kačo v njem. Ob jubileju so Šentjoščani pripravili slavnostno akademijo, na kateri je bilo govora o cerkvi, naslednji dan, v nedeljo, pa so praznovali še žegnanjsko nedeljo.
Na vhodnem portalu in na slavoločni steni cerkve je zapisana letnica 1664, kar naj bi bil datum njene izgradnje. Po besedah Janka Mačka, šentjoškega rojaka, ki raziskuje zgodovino teh krajev, je cerkev prvič omenjena leta 1631, in sicer v vizitacijskem poročilu, kjer je zapisano, da poleg cerkve sv. Jošta stoji še ena – lesena cerkev. Zapis v župnijski kroniki iz druge polovice 19. stoletja pa pravi, da je bila cerkev zgrajena 1664. leta. Maček je povedal, da naj bi leseno cerkev zgradil lastnik Skoblove hube, in sicer kot zaobljubo, katere vsebina ni poznana. »Verjetno je on zgradil leseno, ljudje pa kasneje zidano.« Tone Košir, tudi raziskovalec lokalne zgodovine in šentjoški rojak, je na akademiji menil, da bi za gradnjo cerkve lahko dalo soglasje loško gospostvo, kajti ena od domnev je tudi ta, da je bila cerkev na zemljiškem trikotniku, ki je pripadal gospostvu iz Škofje Loke. »Če je bilo za gradnjo podano soglasje loškega gospostva, potem je bilo pisno, in mogoče se kje nahaja,« je dejal ter izrazil upanje, da se to nekoč tudi najde. Pri gradnji cerkve naj bi sodelovala vsa šentjoška okolica, še posebej so se izkazali Vrzdenčani. Zanimiv je tudi podatek, da so sočasno s šentjoško cerkvijo gradili še planinsko. Cerkev sv. Janeza Evangelista je od 1863. leta farna cerkev, Šentjošt pa je danes eden od redkih slovenskih krajev, ki imajo v krogu nekaj deset metrov dve cerkvi.
Umetnostnozgodovinski vidik cerkve je predstavil domačin Vid Klančar, ki je pojasnil, da je cerkev sicer zgrajena v baročnem slogu, a se nekako ni mogla izogniti nekaterim gotskim pridihom, ki se kažejo v obliki prezbiterija in rebrih na oboku ladje. Spomnil je, da ima cerkev kar nekaj starih dragocenosti, ki jih odlikujeta filigranska dovršenost in dobra izdelava, ter opomnil na nekatere bolj ali manj posrečene arhitekturne posege med njeno obnovo v zadnjih desetletjih.
Umetnostnozgodovinski vidik cerkve je predstavil domačin Vid Klančar, ki je pojasnil, da je cerkev sicer zgrajena v baročnem slogu, a se nekako ni mogla izogniti nekaterim gotskim pridihom, ki se kažejo v obliki prezbiterija in rebrih na oboku ladje. Spomnil je, da ima cerkev kar nekaj starih dragocenosti, ki jih odlikujeta filigranska dovršenost in dobra izdelava, ter opomnil na nekatere bolj ali manj posrečene arhitekturne posege med njeno obnovo v zadnjih desetletjih.
Obiskovalci so si lahko po koncu uradnega programa ogledali tudi razstavo o dušnih pastirjih od ustanovitve fare do danes ter razstavo različnih starih predmetov, ki sta jih zbrala David in Gašper Tominc. Kulturni program akademije, ki jo je povezoval Matej Matija Kavčič, so oblikovali domači cerkveni pevci, Zofka Skvarča in Ivanka Kavčič.
Naslednji dan je Šentjošt praznoval žegnanjsko nedeljo, mašo pa je vodil Franci Petrič.
Gašper Tominc, foto: GT in Vid Klančar
