Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 06.12.2016

jasno
Popoldne bo pretežno jasno, le v Prekmurju bo še megla. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C.
-3°C | 4°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 9°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 7°C
sobota, 10.12.2016
-5°C | 4°C
Opozorila
Torek, 6.12.2016 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
-3°C
4°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

Na Polhograjsko Grmado mimo "Mehačka"...


TURIZEM

| |
26.09.2013      11:17
A A

Na Polhograjsko Grmado mimo "Mehačka"


Vroče sonce, hladen vetrič, razgledi daljnih razsežnosti, potne srage ter kanček adrenalina. Da, prav berete; govorimo o priljubljeni pohodniški točki, ki je le streljaj oddaljena od Vrhnike in sosednjih občin in jo prebivalci teh krajev prav zaradi tega obiskujejo za nabiranje kondicije, rekreacijo, prijetne krajše izlete in pohode v jesenskem in zimskem času, ko višjim vrhovom svojo obleko že zgodaj popoldne nadene skrivnostna tema.


Deli:

Takrat nam svoje strme bregove, grape in zavetje gostih dreves ponudi Polhograjska Grmada, ki se ošabno šopiri pred zaraščenim sosedom Toščem; ta se sicer po višini lahko pohvali z nekaj metri prednosti (1.021 m), vendar star pregovor pravi, da je strup v majhnih stekleničkah. Tako je tudi z nekoliko nižjo Polhograjsko Grmado (899 m), ki se vsemu navkljub postavlja z velikim številom pohodnikov; ti na njenih bregovih krepijo srčno mišico, izmenjujejo kisik v pljučnih alveolah ali pa si spočijejo oči s pogledom na obilico zelenih drevesnih vrst in z razgledom, ki ga ponujajo Kamniško-Savinjske in Julijske Alpe, Karavanke ter mnogo drugih vrhov. Imena okoliških gora nam na vrhu razkrije kovinski obroč, na katerem so po straneh neba vpisani vsi višji in tudi nekoliko nižji vrhovi osrednje in daljne Slovenije. Pogled nam tako v lepem vremenu seže tudi do Snežnika, Posavskega hribovja, Nanosa ter mnogih drugih, katerih imena izvemo šele takrat, ko prispemo na vrh.

Polhograjska Grmada je tako ena izmed krasotic Zahodnega Predalpskega hribovja, ki v svoje zavetje privablja številne pohodnike različnih starosti, med katerimi je veliko družin z otroki. Je namreč njihov priljubljen cilj prav zaradi vpogleda v pravi gorski svet, pri čemer pohodnik ni preveč utrujen, vendar kljub temu daje občutek prave gorske ture. Nanjo se je mogoče povzpeti iz Polhovega Gradca čez Mačkov graben ali Ravnek, po grebenu mimo "Mehačka", iz bližnje vasi Dvor pri Polhovem Gradcu in vasi Belca. Od vseh pa je najbolj obiskana prav pot čez greben, pred katero se lahko okrepčamo na izletniški kmetiji Pr' Mehačk, kjer gospodar Klemen Setnikar ob koncih tedna ponuja prave domače slovenske jedi, za prijetno žgečkanje požiralnika pa poskrbi s kozarčkom ozkega grla, po katerem rad poseže marsikateri planinec. Klemen nam tudi zaupa, da je veliko gostov že stalnih, in ti vedo, da je kmetija odprta le ob koncih tedna; takrat je tudi največ pohodnikov, ki jih vonj po domači hrani in pijači ter prijazna postrežba privabita v svoje zavetje. Tu smo že na višini 650 metrov, tako da je del vzpona že za nami, vendar se pred nami odpira razgledni greben, ki ga dobro poznajo ljudje, ki se vsak dan vozijo iz Ljubljane proti Dobrovi in naprej proti Polhovemu Gradcu. Prav tu se namreč začne prijetno doživetje gorske narave, polno skalovja, žgočega sonca, panoramskih pogledov in seveda grizenja kolen. Vendar se z vsakim premaganim metrom lahko zahvalimo lepotam, ki jih ponuja ta pot. Ob poti lahko opazujemo ptice, ki krožijo nad mogočnim skalovjem, če pa se na pot podamo zelo zgodaj zjutraj, nas lahko presenetijo tudi gamsi. Seveda ne gre pozabiti na floro, saj je tu polno pravih gorskih rož; še posebno znan je blagajev volčin, ki zelo dobro uspeva prav v Dolomitih in na apnencu. Seveda je tu prisotna tudi cvetlica, ki nas zaradi svojega imena morda spomni na žulj, ki smo ga utrpeli zaradi nepravilne obutve – to je kranjski čeveljc. No, ali pa nam le pričara nasmeh na obraz, saj je sicer njegovo nahajališče le še v Alpah.

"Opla, tule pa s palicami ne bo šlo," zaslišim starejšega planinca, ki je palice vrgel naprej in se z rokami povzpel prek večje skale. Teh je na poti kar nekaj, še posebno v zadnjem delu, tik pod vrhom. Zadnji del poti postane utrujajoč tudi za nadledvično žlezo, saj nam pogledi strmo proti dolini močno povišajo koncentracijo adrenalina v krvi. Toda takoj za tem se pokaže lesena klopca, ki stoji na samem vrhu, in nam presenečenim ponudi počitek po naporni, strmi poti. Od tu se pogled odpre na vse strani "sveta", da o sosednjem Sv. Lovrencu nad Polhovim Gradcem ne izgubljamo besed, saj ga lahko skoraj primemo z roko, tako blizu se zdi.

Na vrhu se moj pogled ustavi na starejšem možaku, ki je srednja leta že davno pustil za seboj, z majico pa si briše pot s čela. Gospod Anton Krizmanič mi kasneje v pogovoru zaupa, da šteje že celih šestinosemdeset pomladi in je na Grmadi letos že petič. Takih sicer na tej poti ne manjka, a je starost povprečnega pohodnika kljub temu nekoliko nižja.

Na vrhu postane napor le še preteklost, za spust pa imamo več možnosti, med katerimi je seveda tudi pot čez Mačkov graben, kjer se lahko osvežimo s pravo studenčnico. Pot čez Polhograjsko Grmado je tudi del razširjene planinske poti in marsikaterega pohodnika čeznjo zanese le zaradi žiga, ki se kasneje sveti v planinski knjižici. Še pogled na cerkvico sv. Uršule pri zaselku Setnica, mimo katere smo se vzpenjali, in strm klanec se prek jeklenic spusti do Gont; tam naša pot strmo zavije levo proti Mačkovemu grabnu, po katerem si je kondicijo pridobival tudi svetovno znani alpinist Pavle Kozjek, čigar korenine segajo prav v zaselek pod Polhograjsko Grmado. Spust do Polhovega Gradca je tukaj hladnejši, saj nas ves čas spremlja omenjeni graben. Tu je pohodnikov nekoliko manj, vendar je pot prav tako zanimiva, saj lahko ves čas opazujemo strme bregove Dolomitov. Grmada s te strani daje občutek pravega planinskega očaka, saj nas njene skale in strma pobočja utegnejo spomniti na kakšnega dvatisočaka v Julijcih, vendar kljub temu ohranja skromnost nižje gore Predalpskega hribovja. Še zanimivejša je v mesecih, ko so vršaci Julijcev, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank pokriti z belo kapo in nanje lahko priplezajo le izkušeni gorniki ali alpinisti.

 

Planinsko društvo Blagajana

Še skok v Planinsko društvo Blagajana, ki se lahko pohvali, da so Grmada in bližnji hribi tako dobro označeni, da nobena noga ne zaide na pota, ki bi pohodniku utegnila povzročiti težave ali ga spraviti v življenjsko nevarnost. Predsednik društva Stane Dvanajščak nam pove, da se pri društvu zelo zavzemajo za vzgojo mladih, tako da se od 276 članov društva skoraj sto članov uvršča v otroško sekcijo, dobro sodelujejo tudi z osnovno šolo v Polhovem Gradcu in podružnično šolo na Črnem Vrhu. Ljubezen do gora je treba gojiti od mladih nog, pravi Dvanajščak in doda, da imajo tudi močan mladinski in markacijski odsek. Prav zadnji je ključnega pomena, kar se tiče belih krogov z rdečim robom, ki so dobili ime po Alojzu Knafelcu in planincu pri osvajanju gora služijo kot nekakšen svetilnik na poti. Društvo ima v svojih vrstah tudi planinske vodnike, ki planinca varno pripeljejo na cilj in mu hkrati postrežejo z obilico koristnih informacij. Nekateri na Grmado tečejo, nekateri gredo počasi, najdejo pa se celo taki, ki poskušajo na vrh kar prikolesariti, in prav ti velikokrat stezice poškodujejo do te mere, da jih je treba potem popravljati, saj jih naknadno poškodujejo še meteorne vode in hudourniški nalivi. No, za konec Dvanajščak pove, da je treba vedno zgodaj na pot, s seboj pa vzeti dobro opremo. Pa srečno!

 

Besedilo in fotografije: Blaž Uršič

 

 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
06.12.2016
Danes ni dogodkov.
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.