Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 11.12.2016

pretežno oblačno
Popoldne se bo oblačnost od jugozahoda širila v osrednjo Slovenijo. V severnih in vzhodnih krajih bo še precej jasno. Čez dan bo ponekod zapihal zahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 11 stopinj C.
-3°C | 7°C
ponedeljek, 12.12.2016
0°C | 7°C
torek, 13.12.2016
-1°C | 1°C
sreda, 14.12.2016
-1°C | 7°C
četrtek, 15.12.2016
0°C | 4°C
Opozorila
Nedelja, 11.12.2016 ob 11h
Dodatnega opozorila ni.
-3°C
7°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

Izlet v neznano – v davne kraje naše ......


ŠPORT, TURIZEM

| |
04.11.2014      7:38
A A

Izlet v neznano – v davne kraje naše slovenščine, v Rezijo


Izlet v neznano med prijavljene zmeraj vnese nekaj napetosti. Kam greš, je pogosto vprašanje. Tudi tokrat je bilo tako. Odgovor pa je bil: tja kot ti. Letos so pomagale Zverinice iz Rezije, knjiga ljudskih pripovedk Milka Matičetovega (1973). Ljudsko izročilo je zbiratelj nabral med pripovedovalkami v tej samotni dolini v Italiji, na drugi strani Kanina. Z njimi je ta dolina postala priljubljena in znana. K tem »zverinicam« nas je v besedah napotil Stane Dvanajščak, ki je z ženo Marico izbral cilj izleta v neznano za leto 2014. Kmalu smo vedeli, kam se podajamo.


Lepa sprehodna pot okoli Solbice
Lepa sprehodna pot okoli Solbice
Deli:

12. oktobra smo se tako po vožnji po Zgornjesavski dolini, mimo Kranjske Gore, kmalu za Višarjami obrnili na levo, v dolino Rezija s kraji Korita, ki so najbližje Kaninu in nimajo več stalnih prebivalcev, Bila, Ravenca, Njiva, Solbica. V tej smo se ustavili. Sprejela nas je vodička, katere pripovedovanje je dokazovalo, da čuti s krajem in da živi zanj. Popeljala nas je po krožni poti okoli Solbaške vasi, kakor Solbico imenujejo v svojem, rezijanskem narečju, ki je davna vzporedna oblika naše slovenščine. Steza je ponekod spominjala na mehke potke po grebenu naše Grmade, sem pa tja pa se nam je zazdelo, da bomo zagledali tudi stebla blagajevk. Najbližje vasi smo v grapi, obdani s skalnato steno, občudovali vitek, visok slap, zraven pa od vseh hudih vremenskih ujm obrušeni kamniti stolp. Rezijani so se veliko izseljevali in tako ni naključje, da smo šli mimo hiše, za katero smo slišali, da prebivalci živijo v Milanu in Avstraliji. V gozdičku, imenovanem V borovičju, smo med temnimi borovci, ki so se temno zeleno razprostirali tudi na pobočju nad nami, ubirali stopinje mimo hiše, kjer je živela znamenita rezijanska ljudska pripovedovalka. A duh pripovedovalstva še živi. Tudi vodička nam je med potjo povedala nekaj ljudskih drobtin iz preteklosti. Ciklame ali po rezijansko korčice so ponekod še krasile našo pot. Na pašniški livadi se je odprl lep razgled na Škrbino in druge hribe pred Mužci, hribovjem, ki ločijo Rezijo od Terske doline v Beneški Sloveniji. Steza se je razširila v pot in spet smo dosegli cesto. Na poti proti izhodišču smo se ustavili še ob kapelici, ob kateri so se Rezijani poslovili, ko so šli od doma, in kjer so jih ob prihodu pričakali domači. Pomolili so za srečno vrnitev. Ura je bila ravno poldne in tudi mi smo slišali, kako se po rezijansko moli. Ne vem, če je še kje kakšno narečje v Sloveniji, da bi se njihov domači jezik zakoreninil v molitev. To je dodaten dokaz o dragoceni samosvojosti njihovega jezika, po navadi se namreč moli v knjižnem jeziku. – Davni odkruški časa pa niso opazni samo v duhovni kulturi, tudi ples je njihova posebnost. Par, ki pleše, se vrti drug ob drugem, a za roke se ne drži; pri tem moški močno trka ob tla. – V vas smo spet prišli na mestu, kjer v italijanščini, nemščini in slovenščini piše: dobrodošli. Tudi s tem kaže Solbica živahen obraz. Še posebej pa je privlačna ob božiču, ko pripravijo žive jaslice nad vasjo, na mestu, kjer sedaj »živi« nekaj figur iz Zverinic iz Rezije.

Muzej brusačev je na mnoge naredil silovit vtis. Solbica je namreč znana po brusačih, popotnikih, ki so zapustili dom in za skromen zaslužek hodili od hiše do hiše ter brusili nože, škarje, popravljali dežnike. Toliko raznih pripomočkov na kolesu, ob njem, spredaj in zadaj so spravili brusači na svoje prevozno sredstvo, da si človek skoraj ne more predstavljati. Najprej so vse te dodatke nosili na hrbtu, potem so se pa »modernizirali«. Prav je, da imajo ob vstopu v vas ti imenitni »tehniški« popotniki lep spomenik. Svoj etnografski muzej pa imajo Rezijani v Ravenci, v montažni hiši, ki je spomin na bivališče, kakršno so imeli po potresu leta 1976. Tudi v njem smo se ustavili.

Odhajali smo v zavesti, da smo videli košček zemlje, na katerem si davna slovenščina podaja roko s sodobno, in videli kraje na drugi strani Kanina, v katerih preteklost z mnogimi spomeniki diha v sedanjost.

Če kdo želi obiskati Rezijo, lahko piše na e-naslov rozajanskidum@libero.it.

 

Milka Bokal





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
11.12.2016
Danes ni dogodkov.

Bodite prvi pri oddaji mnenja.