Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo postopno pooblačilo. Zjutraj bo marsikje megla ali nizka oblačnost. Jutranje temperature bodo od -5 do -2, na Primorskem okoli 5 stopinj C.
-2°C | 5°C
nedelja, 04.12.2016
-5°C | 3°C
ponedeljek, 05.12.2016
-3°C | 5°C
torek, 06.12.2016
-3°C | 8°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 6°C
Opozorila
Petek, 2.12.2016 ob 17h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
5°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice

Tečaj za varno delo v gozdu


NOVICE

| |
13.06.2016      7:22
A A

Tečaj za varno delo v gozdu


Dvodnevni tečaj je potekal 23. in 24. maja pod vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije, KE Ljubljana, v naši občini. Ob tej priložnosti se zahvaljujem v prvi vrsti Evropskemu skladu za razvoj podeželja in občini Dobrova - Polhov Gradec, saj je bil tečaj za nas, tečajnike, brezplačen!


Deli:

Gozdovi so po žledu leta 2014 postali zelo popularna tema, pa tudi pravo delovišče za sekače in lastnike. Generalno gledano je bila v dveh letih posekana polovica poškodovanega drevja (cca. 4,5 mio m3), od tega 70 % iglavcev in 37 % listavcev.  Kar tri četrtine slovenskih gozdov je zasebna last, sem štejejo tudi cerkveni gozdovi, petina je v lasti države, le 3 % pa so last občin. Kljub pozivom države po odstranitvi vseh iglavcev, je ostalo poškodovanega in podrtega iglastega drevja toliko, da je v letu 2015 sledil napad lubadarja; kar 2,5 mio m3 pretežno smrekovega lesa so gozdarji odkrili napadenega, pri čemer je edino učinkovito zatiranje takojšen posek in odvoz lesa iz gozda. Uspeli so odstraniti več kot 90 % napadenega drevja, pri čemer upajo, da poletje letos ne bo tako vroče in suho, kot lubadarju ustreza, kajti že mila zima je pustila večino zalege pod lubjem žive! 
Od žledoloma dalje se je pod nadzorom ali tudi v režiji Zavoda za gozdove Slovenije posadilo že pol milijona sadik različnih vrst dreves, največ na postojnskem koncu, kjer je bila škoda najobsežnejša. Ne želijo ponoviti napake iz preteklosti, ko se je pogozdovalo le z eno vrsto dreves – smreko, saj se je to izkazalo kot velik problem v primeru naravne katastrofe, ki lahko tako uniči gozd v celoti. Gozdarji zdaj že več deset let sledijo načelu sonaravnosti in tako pri obnovi gozdov posnemajo naravo.

Po dveh letih obljub je vlada marca letos sprejela akt o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, ki bo razpolagala in upravljala z gozdovi v državni lasti. Določili so direktorja, ki že sedaj vodi veliko gozdarsko podjetje v državni lasti, in sedež družbe – ta bo na Kočevskem, saj gre za področje visoke brezposelnosti, gozdovi pa so tu tudi najgostejši. 

Tečaj za varno delo v gozdu se seveda ni začel brez birokracije, saj je bil vmes evropski denar – vsi udeleženci smo se morali že tedne pred začetkom po prijavi izkazati z originalno podpisanim potrdilom, da smo bodisi lastniki ali pa uporabniki gozda. Prav tako smo morali na tečaj prinesti poleg gozdarske čelade z glušniki in vizirjem tudi protivrezne hlače, ki pa zaradi cene, več kot 70 evrov, in debelega vročega materiala res niso del opreme ob vsakdanjem delu v gozdu. A odslej bodo … Prvi dan smo tečajniki, devetnajst nas je prišlo z vseh koncev naše občine in širše okolice, razdeljeni v dve skupini, poslušali predavanje v prostorih gasilskega doma Podsmreka ter spoznali servisiranje motorne žage v praksi, popoldan pa se tudi preskusili pri prežagovanju hlodov na tri načine s svojimi motorkami. Dva predavatelja, strokovnjaka Zavoda za gozdove Slovenije, sta nam s pomočjo digitalnih stenskih projekcij predstavila teorijo o ekologiji in sestavi gozda, škodljivcih ter nevarnostih, ki prežijo na sekače, pa tudi res natančno razložila praktične metode priprave motorke na delo, čiščenje zračnega in bencinskega filtra ter predvsem brušenja in menjavo verige. Tudi meč je treba občasno brusiti in predvsem obračati, da se enakomerno obrablja, ter obvezno mazati s svežim oljem za daljšo življenjsko dobo. Ste vedeli, da se po brušenju verige z okroglo pilo vsak členek na koncu še potolče z ročajem? Tako se prepreči iglo in ohrani pravo višino med vodilnimi (ti ne režejo) ter rezalnimi členki verige. Členke je treba občasno tudi znižati. Pozorni moramo biti tudi na starost mešanice v motorki, kajti če stoji pol leta, je velika verjetnost, da nam bo žaga "zaribala", saj se olje preveč posede in loči od bencina v gorivu. Prav tako je zelo pomembno, da držimo z levo roko glavni ročaj motorke tako, da je palec zataknjen pod njim in ni na njem, saj nam tako težje uide iz rok in lažje dosežemo zavoro, ki jo moramo po navodilih mentorja uporabljati veliko pogosteje, kot smo vajeni, s hitrim zasukom roke po vsakem končanem rezu. In tudi sprostimo jo le s prstom ali dvema – brez da bi izpustili glavni ročaj ob začetku novega reza.
Po osvojenih teoretičnih in praktičnih vsebinah tečaja, saj smo rezali namensko pripeljane hlode na dvorišču gasilskega doma, smo se naslednji dan odpeljali do kmetije Dolinar nad Dobrovo in se v polni gozdni opremi odpravili globoko v gozd. Najprej smo vsi skupaj spremljali mentorjevo podiranje velike smreke, pridno beležili njegova navodila, nato pa razdeljeni v tri skupine odšli dalje v gozd – vsak od nas je podrl svojo lubadarico na pravilen način in jo tudi obvejil. Naučili smo se, da moramo vedno rezati s polnim plinom, da se veriga ne zatakne in sune cele motorko naprej, je težje podirati tanka ali pa ukrivljena drevesa, saj so napeta in se sprostijo kot vzmet, zato smo upoštevali varno cono umika in predvsem pravilen način zažagovanja – najprej smo naredili zasek trikotne oblike, ki je segel za približno petino premera globoko v deblo, zarezali deblo, in sicer desetino premera višje kot zasek, pri čemer smo pustili ščetino, neprežagan del debla, ki je bila debela za desetino premera debla. Ščetina je pomembna, saj deluje kot tečaj, okoli katerega nato drevo pade, ko ga prerežemo ali  še dodatno nagnemo s klini. Zelo natančni smo bili pri usmerjanju padca drevesa – na smer vpliva smer prvega zaseka in pa tudi usmerjenost ščetine, poleg samega nagiba drevesa. In s klini lahko kljub nagibu drevesa le-tega podremo v pravilni smeri, poševno proti gozdni vlaki za lažji izvlek iz gozda. Poudarek je bil na tem, da naj bo motorka pri obžagovanju vej ves čas naslonjena na podrto deblo ali pa na našo desno nogo, vsi smo bili namreč vajeni držati stroj stran od sebe – nikakor, pravi mentor, preveč utrudljivo in manj varno. 

Tečajniki smo se tudi zaradi zelo konkretnega in domačega načina podajanja informacij mentorjev zelo dobro seznanili s pravilnimi postopki podiranja drevja in res prejeli precej novih znanj; večino sem omenil, tako da še enkrat hvala organizatorjem za izvedbo. Sedaj pa novim gozdnim zmagam naproti!

Sebastjan Vehar 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.