Enega izmed odsekov načrtovane nove tranzitne elektroenergetske povezave med vzhodom in zahodom Evrope predstavlja odsek Beričevo–Divača med Ljubljano in Primorsko, za katerega sta predlagani dve možni različici poteka najmočnejšega dvojnega 400 kV daljnovoda, tako imenovani severna in južna. Glede na zadnje dokumente, objavljene na spletnih straneh ELES, naj bi bila primernejša severna različica, katere predlagana trasa naj bi potekala po področju mestne občine Ljubljana in občin Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Vrhnika, Logatec in Postojna. Severna trasa naj bi bila izbrana zaradi domnevno cenejše izvedbe, čeprav poteka po bistveno bolj gosto poseljenih območjih, medtem pa naj bi bila južna trasa izločena predvsem zaradi strogih kulturnih in naravovarstvenih omejitev na Ljubljanskem barju, kljub temu da je bila ta trasa rezervirana za načrtovani dodatni 400 kV daljnovod že v letu 1986 in vnesena v Družbeni plan SRS ter nato bolj ali manj uspešno varovana v prostorskih aktih občin.
V 90. letih v času gradnje prizidka k osnovni šoli Dobrova je bilo izdano strokovno mnenje Slovenskega inštituta za meroslovje in kakovost – SIQ, v katerem je avtor odsvetoval širjenje prizidka šole in vrtca Dobrova proti obstoječi trasi daljnovodov na osnovi raziskav, ki dokazujejo karcinogen učinek izpostavljenosti nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja – EMS na otroke. Na osnovi tega dokumenta, ki se nahaja v arhivu šole, se prizidek ni širil proti obstoječim daljnovodom, danes pa želi ELES z dvema novima daljnovodoma ob do osemkratnemu povečanju kapacitet prenosa električne energije tako rekoč približati negativne vplive elektromagnetnega sevanja in hrupa objektom osnovne šole in vrtca. Kljub dejstvu, da je načrtovana daljnovoda mogoče zgraditi po trasi, ki se izogne vsem poseljenim objektom za najmanj 150 metrov, namerava ELES zaradi domnevno cenejše izgradnje in domnevnega varovanja naravne in kulturne dediščine na Ljubljanskem barju, graditi daljnovoda le nekaj 10 metrov od osnovne šole in vrtca Dobrova, Brezje ter osnovne šole Brod in vrtca Šentvid ter igrišč nogometnega kluba Arne Tabor 69. V primeru takšne rešitve bo približno 1800 otrok vsakodnevno izpostavljenih nizkofrekvenčnemu elektromagnetnemu sevanju.
Vpliv elektromagnetnega sevanja se sicer z oddaljenostjo od daljnovodov zmanjšuje, vendar številne študije dokazujejo, da se pri otrocih, ki živijo v bližini visokonapetostnih daljnovodov, znatno poveča tveganje za nastanek levkemije. Gre za študije, objavljene v najvišje uvrščenih svetovnih medicinskih revijah, kot npr. British Medical Journal, British Journal of Cancer, American Journal of Epidemiology itd. (študije so dostopne na internetnem naslovu www.brod.si/v-svetu). Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je preko svoje Agencije za raziskave raka elektromagnetno sevanje uvrstila med možne dejavnike tveganja za nastanek otroške levkemije in ga kot takšnega uvrstila v kategorijo 2b, pri čemer so kategorije postavljene od 1 (dokazano nevarno) do 4 (nenevarno). Prav tako je Republika Slovenija sledila omenjenim smernicam. Med drugim ministrstvo za zdravje v Strategiji za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 navaja škodljive vplive elektromagnetnega sevanja na zdravje otrok. V omenjenem dokumentu je zapisano, da obstajajo številne epidemiološke raziskave, ki kažejo na povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo elektromagnetnim poljem nizkih frekvenc (ki jih povzročajo daljnovodi) in posledično povišano stopnjo tveganja za nastanek otroške levkemije. Strategija je dostopna na spletnih straneh ministrstva za zdravje. Vsemu navedenemu je dodatno pritrdila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, ki v svojem mnenju opozarja na zavajajoča tolmačenja predpisov, ki jih ELES uporablja pri opravičevanju svoje odločitve, na nevarnost slepega zaupanja mejnim vrednostim elektromagnetnega sevanja ter na dolžnost vseh odločevalcev, da pri umeščanju takšnih objektov v prostor upoštevajo previdnostni princip, s katerim na osnovi popolnega umika načrtovanih daljnovodov od šol in vrtcev bistveno znižajo zdravstveno tveganje najobčutljivejše populacije, otrok, v primerih dolgotrajne izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju.
Zagovorniki gradnje daljnovodov skozi strnjena naselja mimo šol in vrtcev pravijo, da je načelo previdnosti smiselno upoštevati sorazmerno s stroški, ki pri tem nastanejo. Se sploh lahko vprašamo, koliko je vredno eno otroško življenje, izgubljeno zaradi levkemije? Prav gotovo mnogo več kot en steber daljnovoda ali nekaj sto metrov žic podzemnega kablovoda, ki so potrebni, da se daljnovodi, ki bodo v vsakem primeru z obratovanjem pokrili lastne stroške izgradnje, umaknejo šolskim objektom. Preprosto nedopustno je iskati trase za najmočnejše daljnovode v neposredni bližini šol, vrtcev in naselij, če obstajajo druge rešitve. Pri tem moramo stremeti k izboljšanju trenutnih razmer oziroma vplivov elektromagnetnega sevanja na zdravje in počutje ljudi, ne pa da nam načrtovalci z matematičnimi modeli dokazujejo predvidene vplive, sicer na robu zakonsko dopustnih mej, v resnici pa povečujejo zdravstveno in varnostno tveganje ter poslabšujejo bivalno okolje.
Vemo, da je izgradnja novih daljnovodov potrebna, kljub temu da bodo v največji meri koristili tranzitu električne energije z vzhoda Evrope na zahod in v le majhnem delu oskrbi lokalnega prebivalstva, vendar pa trdimo, da sta varnost in tveganje pri zdravju naših otrok zadnja stvar, o kateri se lahko pri takšnih projektih sploh pogovarjamo. Domnevno nekoliko dražja gradnja in domnevno varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja gotovo ne moreta biti okoliščini, ki pri tehtanju umeščanja daljnovodov v prostor premagata naše otroke, zato ostro nasprotujemo načrtovanju postavitve dveh najmočnejših daljnovodov v bližino naselij, predvsem pa šol in vrtcev. Več o tem lahko preberete na spletni strani civilne iniciative Zaščitimo Otroke Pred Sevanjem na www.brod.si, kjer lahko oddate tudi vaš glas podpore s podpisom peticije.
Civilna iniciativa Dobrova
