Katarina Dolenc, po domače Korunova mama, iz Brezij pri Dobrovi, je na prvi pogled običajna upokojenka, ki sicer pri svoji zavidljivi starosti, konec letošnjega poletja bo namreč dopolnila devetdeset let, še vedno sama skrbi zase in za svoje gospodinjstvo, a ko človek izve, da je iz vej dreves, ki jih je polomil letošnji žled, to pomlad naredila okrog 620 butar, tudi po 30 na dan, je pogled nanjo še bolj spoštljiv.
"Gibati in delati je treba, drugače star človek kar obstane," je modra misel prijazne in prijetne sogovornice, ki jo delo drži pokonci. Jutro vselej začne s kavo in listanjem časopisa, navadno v družbi hčere in zeta, ki stanujeta v sosednji hiši. Nato pa jo čakajo kmetijska opravila, saj po svojih močeh še vedno zvesto pomaga pri delih na kmetiji, ki so letnemu času in vremenu primerna. "Poleti je dela veliko, tako na vrtu in njivi kot v hlevu, na polju in travnikih, pozimi pa je dan krajši in je tudi dela manj," pove in izpostavi letošnjo pomlad, ko je bila vse dopoldneve in popoldneve zaposlena s sekanjem vej, ki ji jih je iz domačega gozda navozil zet. Butare na kmetiji potrebujejo za kurjavo kmečke peči, kuhinjskega štedilnika in kotla, toda letošnja letina je bila tako bogata, da bo služila kar za nekaj zimskih sezon. Tako bo tudi naslednja pomlad za gospo Katarino lahko mirnejša, a ne preveč, saj kot pravi sama: "Zmerno delo človeka krepi."
Nadja Prosen Verbič, foto: npv
