Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

delno oblačno
Popoldne bo v severni polovici države delno do pretežno jasno, drugod bo še zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem do 11 stopinj C.
-2°C | 4°C
torek, 06.12.2016
-1°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 7°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 3°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 12h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
4°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Polhograjska graščina: kako je včasih bilo


TURIZEM, SOSED SOSEDU

| |
15.10.2014      11:37
A A

Polhograjska graščina: kako je včasih bilo


Sredi septembra sva s sodelavko Marijo Nartnik v imenu Javnega zavoda Polhograjska graščina na domu obiskali dolgoletno predsednico Klekljarskega društva Polhov Gradec, gospo Marijanco Yartz. Pogovarjale smo se o Polhograjski graščini, kako je včasih bilo, česa se spomni, kaj so jedli, kako so bili urejeni prostori znotraj graščine. Intervju je povzetek Marijančinih spominov in citatov. Z njim želim opozoriti na to, kako pomembna je nesnovna kulturna dediščina. Ta predstavlja pomemben del naše kulturne zakladnice, čeprav ob vseh materialnih ostankih naše preteklosti nanjo pogosto pozabimo.


Marijanca Yartz se po skypu pogovarja s hčerjo Mirjam, ki živi v Ameriki. 81-letnica, ki uporablja »tablico«.
Marijanca Yartz se po skypu pogovarja s hčerjo Mirjam, ki živi v Ameriki. 81-letnica, ki uporablja »tablico«.
Deli:

Kako je bilo včasih hoditi v šolo v Polhograjsko graščino?
Včasih so bile zime bolj mrzle kot danes. Nismo imeli rokavic, imeli smo slabo obleko, ko smo šli v šolo. Pri prvi uri smo pisali lepopis, roke so se mi tresle od mraza, tovarišica me je z metrom udarila po hrbtu, ker sem naredila packo, ko smo pomakali pero v črnilo. Ker smo s Praproč hodili peš, nismo šli vsak dan v šolo. Tudi več snega je bilo pozimi. Rajši smo se razgibavali v parku, kot da bi delali vaje v šoli. Lovili smo se. V šoli smo sedeli tako, da smo imeli roke na hrbtu, mogoče zaradi drže.


Kakšen je bil park?

Park je bil takrat drugačen kot danes. Potke v parku: lipov drevored, libanonska cedra, ciprese, več dreves, kot da bi šel skozi tunel, ko greš od vodnjaka, na levi strani lipe, na desni smreke, posebna drevesa. Po tleh je bil pesek, ni bilo tlakovcev. Na koncu je bila zelena trava in sadno drevje, verjetno tudi kakšna murva.


Kaj so kuhali in jedli v graščini?
V graščini so kuhali žgance, zelje, krompir in drugo zelenjavo, ki so jo pridelovali na vrtu. Vrt je bil tam, kjer je zdaj park, proti pralnici. Poleg zelenjave so imeli na vrtu tudi rože, del vrta, ki se mu je reklo cvetličarna, je stal čez cesto od današnje pralnice. Cvetličarna je imela vsa okna steklena.


Ali se spominjate kakšne jedi, recepta?

Zraven govedine so po navadi skuhali omako, ki ji pravimo kuhani hren. Največkrat je to omako pripravila Poldova Ivanka, ki je bila odlična kuharica, pa Minka (Marijanca in Minka sta bili sestri, op. a.). Kuhani hren so naredili tako, da so posušene žemlje oribali, da ni bilo skorjice zraven. Nato so jih narezali, namočili v mleko, zavreli, da so se čisto razpustile, in dodali še naribani hren. Niso jedli posebnih jedi, bili so varčni.


Kako so bili urejeni prostori v graščini?
Jedilnica je bila v prvem nadstropju (danes ima tam Muzej pošte in telekomunikacij svoje razstavne prostore, v sobi levo od blagajne, op. a.), notri je bila velika miza, okoli pa šest stolov; »stara gospa« je sedela na posebnem stolu, da je imela pregled nad vsemi gosti. Na stolih so bila usnjena sedala. Držali so se dunajskega bontona.

V naslednjem prostoru je bila kuhinja, v kateri sta bila dva štedilnika, eden je bil emajliran, drugi pa zidan, za vodo so imeli bakrene kotle. Poleg te sobe je bila »špajza«, vzidana v steno, in ropotarnica. Nato je sledila otroška soba in spalnica tedanjih lastnikov Ašičev. V današnji poročni sobi je bil salon za sprejem gostov. Kapela je bila tam, kjer je še danes. Kmečka peč je bila na levi strani prostora, takoj ko pridemo gor po stopnicah.

V zgornjem nadstropju, to je drugo nadstropje, nad kapelo so rekli naturn (danes je tam klavir in v prostoru potekajo razne prireditve, op. a.), je bila soba, rezervirana za gospoda Draga Maria Šijanca, ko je prišel na obisk, sicer je živel v Buenos Airesu.

V zgornjem nadstropju je bila peč za ogrevanje prostora, spodaj, v hištrni, današnji pionirski sobi, pa je bila peč za peko. V spodnji sobi so bile tri ženske: kuharica, sobarica in dekla (tam, kjer je danes pisarna Javnega zavoda Polhograjska graščina, op. a.), sobo je imel tudi hlapec.


Kako je bilo po II. svet. vojni?
V graščini je bila po vojni šola. V spodnji etaži, tam, kjer so danes stranišča in e-točka, je bila umivalnica. Poleg umivalnice je bila spodaj še kuhinja, notri pa lesena miza, ki je danes v sobi poleg poročne. V času šole v graščini so imeli v Hiši v parku spravljeno orodje za vrt. Rekli so ji tudi žehtnica. Poleg orodja so tja spravljali še semena. Vse je moralo biti lepo pospravljeno. V kašči so bila spravljena žita, v lesenih skrinjah. Zraven sta bila svinjak in svinjska kuhinja.


Kako so se razumeli, kakšni ljudje so bili?
Lepo so se razumeli, posebno ta mlada dva. Na večji skrinji so imeli na sveti večer jaslice. Radi so peli, še posebno pozimi, ko so bili dolgi večeri; ko so na primer luščili fižol, koruzo, so zraven pele Minka, Ančka Štramljeva in Pepca, ki je še zmeraj živa. Ta mlada dva sta prišla k njim in so peli. Preprosti ljudje. Meso so jedli, le če je bilo pri hiši, nekaj prašičev so zaklali, kure so imeli, zajce, goske, race; zavetje za kokoši in zajčnik sta bila v parku, tam, kjer je kip Blagaja.

 

Še več o zgodovini Polhograjske graščine lahko preberete v knjigi Jožice in Jožeta Kavčič z naslovom Iz skrinje Polhograjske graščine, ki je naprodaj v Hiši v parku ob Polhograjski graščini.


Besedilo in foto: Nina Slana





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
05.12.2016
Danes ni dogodkov.
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.