Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Pohodniške poti

Običajno ob koncu leta v mislih obnavljamo pomembnejše dogodke preteklega leta, zato je prav, da tudi pohodniki Društva upokojencev Dobrova naredimo kratek pregled naših pohodniških poti v jesenskem času.

Septembra smo odšli na Vremščico, razpotegnjeni greben, ki se razteza od Divače do Pivke. Najvišji vrh, Velika Vremščica, je eden zadnjih tisočakov na slovenski planinski transverzali. Iz Senožeč smo se povzpeli skozi gozd in prišli na obširno travnato planoto; z najvišjega vrha je bil lep razgled na vse strani. Nekoč so bili tu obširni pašniki, danes pa pasejo drobnico. Ob vrnitvi smo se ustavili še na ovčereji, kjer smo v sirarni lahko kupili njihov domači sir. Na planoti je menda najlepše v maju, ko travnike okrasi pisano cvetje. Morda bi morali obisk te gore ponoviti spomladi.

Zaradi obilice snega je načrtovani februarski pohod po Polhograjskem hribovju odpadel, izpeljali smo ga oktobra. S Črnega Vrha smo šli po poti treh občinskih meja in se prek vasice Selo povzpeli na najvišji vrh v Polhograjskem hribovju, na Tošč. Na vrhu se je megla razkadila, pozdravilo nas je toplo jesensko sonce in nas spremljalo pri spustu v dolino.

Drugi oktobrski pohod pa je bil v deželo oglarstva, na Dole pri Litiji. Oglarjenje ima v teh krajih dolgo tradicijo in je še vedno sestavni del življenja domačinov. Pot nas je vodila skozi vasi, mimo krajev, kjer so bile nekoč kope, ter mimo domačij, kjer se še vedno ukvarjajo s pridobivanjem oglja. Na oglarski domačiji Brinovec na Slavini nam je mladi gospodar podrobno predstavil delo oglarjev in lahko smo si ogledali kopo, ki so jo prav takrat razdirali. Delo oglarjev je zahtevno, vendar v teh oddaljenih krajih nudi priložnost dodatnega zaslužka. Pohod smo zaključili v vasici Dobovica, ki leži na obširni planoti s pogledom na bližnji dolenjski Triglav – Kum.

Novembra smo se odpeljali na Notranjsko. Namenili smo se povzpeti na vrh Svete Trojice nad Pivko. Pohod smo začeli v vasi Trnje. Steza se je počasi dvigala skozi gozd, le zadnje travnato pobočje je bilo malce bolj strmo. Na vrhu nam je jasen sončen dan omogočal pogled daleč naokrog, od bližnjega Snežnika pa vse do zasneženih vršacev v daljavi. Pod vznožjem gore, v dolini pa sta se v soncu lesketali gladini Petelinjega in Palškega jezera, dveh od sedmih presihajočih jezer v tej dolini, ki se ob deževju za kratek čas napolnijo z vodo. Z vrha smo se spustili v dolino, obšli Petelinje jezero in pohod končali v Slovenski vasi.

V decembru smo odšli na Kras. Pohod smo začeli nekaj sto metrov od nekdanjega mejnega prehoda Fernetiči in hodili po kraški gmajni, porasli z grmičevjem, in med številnimi vrtačami. Z vrha hriba Medvejek se nam je odprl širok pogled proti Tržaškemu zalivu in na kraške vasi na obeh straneh meje. Po rahlem spustu smo se povzpeli na sosednji hrib, Repentabor, kjer stoji znano romarsko svetišče. Zaradi svoje lege je bil Repentabor v zgodovini pomembna obrambna točka. O burni zgodovini pričajo obrambni stolp in ostanki obrambnih obzidij. Po spustu v dolino nas je pot peljala skozi kraške vasi. Na svoji poti smo lahko videli veliko opuščenih pa tudi še delujočih kamnolomov. Prebivalci teh vasi so bili znani kamnoseki in na pročelju marsikatere hiše ali pa na vaškem  znamenju smo lahko občudovali delo teh kamnoseških mojstrov. Pohod smo zaključili v Sežani, zadovoljni, saj ga je topel sončen dan še polepšal.

Srečo v novem letu pa smo si zaželeli na našem prvem, že tradicionalnem ponovoletnem srečanju na Vrheh, najvišjem dobrovskem vrhu. To srečanje je običajno najštevilčnejše, saj bližina hriba in ne preveč zahteven vzpon privabita tudi manj utrjene pohodnike.

Kar nekajkrat smo zaradi slabe vremenske napovedi pohod prestavili, toda bilo je vredno, saj sončen dan vsakemu pohodu doda piko na i.

 

I. Ž.

Oglejte si tudi