Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo postopno pooblačilo. Zjutraj bo marsikje megla ali nizka oblačnost. Jutranje temperature bodo od -5 do -2, na Primorskem okoli 5 stopinj C.
-2°C | 5°C
nedelja, 04.12.2016
-5°C | 3°C
ponedeljek, 05.12.2016
-3°C | 5°C
torek, 06.12.2016
-3°C | 8°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 6°C
Opozorila
Petek, 2.12.2016 ob 17h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
5°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Nekoč meja, danes spominsko obeležje


SOSED SOSEDU

| |
12.08.2016      9:48
A A

Nekoč meja, danes spominsko obeležje


Planina, 10. julij – Pri Medvedovem malnu (med Planino, Butajnovo in Zalogom) so odkrili spominsko obeležje za vse žrtve medvojne meje med Italijo in Nemčijo, kjer so našteli 10 žrtev in 11 porušenih objektov.


Deli:

Medvojna meja je v občini Dobrova - Polhov Gradec potekala od Grmade preko Setnice po Božni do Zaloga, kjer je bil en most italijanski, drugi nemški, od tam do Planine in naprej preko Suhega Dola do Golega vrha. Ekipa entuzijastov, ki jo vodi Milan Košir s Črnega vrha, je pred časom o omenjeni meji že izdala zloženko, na več mestih je izvedla nekaj terenskih akcij, s katerimi so očistili ali označili pomnike tistega časa, zadnja akcija pa je bila postavitev spominskega obeležja pri Medvedovem malnu (ob potoku Kolarica – kakor je označeno na zemljevidu Polhograjskih Dolomitov). To je postavljeno v spomin na vse žrtve na meji in gorje, ki so ga tamkajšnji prebivalci morali pretrpeti. Območje vzdolž meje je bilo v celoti minirano, gibanje je bilo omejeno z bodečo žico na visokih železnih palicah. Območja so bila nadzorovana tudi preko stražnih stolpov – na teritoriju dobrovsko-polhograjske občine sta bila dva: eden v Kovčku pri Suhem Dolu, drugi pa na sosednjem hribu – na tako imenovani Marinčevi planini.

Meja je močno zarezala v življenja domačinov ob njej. Najbolj v tista, katerih domačije so se nič hudega sluteč znašle ravno na lokacijah, kjer so si mejo zamislili okupatorji. Moledovanje in prošnje za spremembo trase so le redko zalegli, v večini primerov so objekte enostavno podrli. Tako usodo je doživel tudi Medvedov mlin, kjer se je po nemški odredbi o porušitvi objekta tako mudilo, da so domači v silni stiski s časom na voz za selitev naložili mendrgo kar z zamesenim kruhom. Nemci so mlin še isti dan požgali do tal. Janez Buh je zbranim ob odprtju obeležja povedal, da so po vojni postavili objekt nazaj, hkrati pa so kot eno od stopnic uporabili nekdanji mejni kamen. »Tega smo ob postavljanju spominskega obeležja postavili nazaj na svoje mesto in sedaj z obeležjem tvori zaključeno spominsko celoto,« je pojasnil. Hudo je bilo med vojno tudi pri Trnavcovih v neposredni bližini Medvedovega mlina, kjer so ravno tako ostali brez strehe nad glavo. Hišo so za silo postavili nazaj šele leto dni po vojni, a jim je sneg porušil streho. Trnavska Francka Plestenjak, ki danes živi na Drenovem Griču, je za Naš časopis pojasnila da so domačini takrat ogromno pomagali: zaradi odročnosti domačije so morali narediti zelo dolgo živo verigo, preko katere so nato do doma spravili strešnike. 

Meja je nekatera prej samoumevna opravila napravila skoraj nemogoča, saj je številna posestva razdelila, zato je bilo obdelovanje zelo oteženo. Eno tako razdeljenih posestev je bilo tudi Marinčevo s Planine, zaradi česar je bilo, kot je dejal Ivan Cankar, potrebne veliko organizacije, pa tudi potrpežljivosti. Meja jim je odrezala napajalne točke za živino, a so bili Nemci vsaj toliko pošteni, da so jim dali gradbeni material za novo štirno, ki pa so jo seveda morali zgraditi domači sami. Zaradi meje so bili tudi ob veliko gozda, saj so bili mejni pasovi široki po petdeset metrov.

Podobno težko življenjsko izkušnjo je s prisotnimi delil tudi Janez Malovrh, ki je letos dopolnil 80 let. Je pa meja odprla tudi nove možnosti zaslužka s pomočjo tihotapljenja oziroma kontrabantarstva. Menda so Italijani dobro plačevali gobe, maslo, žganje in živino, Nemcem pa je primanjkovalo tobaka oziroma cigaret. Nezakoniti prehodi čez mejo so bili varnostno zelo vprašljivi. Po podatkih, ki jih je zbral Milan Košir, naj bi na območju občine zaradi meje umrlo 10 ljudi.

Leta 1943 je Italija kapitulirala, celotno območje Slovenije so zasedli Nemci. Kljub temu da meja ni imela več funkcije, je vsa njena infrastruktura – mine, mejni kamni, bodeča žica – ostala. Površine so začeli po končani drugi svetovni vojni čistiti deloma domačini deloma jugoslovanska vojska. Železo in kamni so domačinom prišli prav pri gradnji objektov, a kljub temu še danes ponekod po gozdovih naletite na bodečo žico. Mine so takrat postale tehnični izziv skoraj slehernega fanta, saj jih ni bilo malo, ki so jih znali popolnoma razstaviti. Vse te nevarne otroške igre se na žalost niso končale srečno.

Deset smrtnih žrtev, porušeni domovi, potoki solza, meseci in leta skrbi, strahu ter negotovosti so bili rezultat štiriletne norije. Župan Franc Setnikar je dejal, naj bo »… današnji pomnik, ki ga odkrivamo, med drugim tudi v opomin, da se česa takega nikoli več ne ponovi«. Slabo uro dolg program, ki sta ga kulturno popestrila trobentač Peter Grdadolnik in Janko Božnar s pesmijo Milana Koširja, je doživel vrhunec z odkritjem spominskega obeležja. Ta čast je pripadla pobudniku Koširju in županu Setnikarju. Izdelan je kot križ iz železnih palic, ki so nekoč na meji nosile bodečo žico, spodaj pa je napis: »Vsem žrtvam ob meji Nemčija–Italija (1941–1945) v Polhograjskem hribovju. Domačini, 2016«. Košir se je ob tem zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri projektu, še posebej pa je izpostavil pomoč Turističnega društva Polhov Gradec. Uradnemu delu programa je sledilo druženje ob izbrani kapljici in dobrotah gospodinj, ogledati pa si je bilo mogoče tudi priložnostno razstavo starih fotografij in dokumentov iz medvojnih časov, ki jo je pripravil Košir.

Gašper Tominc, foto: BMT



0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.