Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 10.12.2016

jasno
Danes bo pretežno jasno, v Slovenski Istri bo občasno nizka oblačnost. Najvišje temperature bodo od 6 do 13 stopinj C.
-4°C | 8°C
nedelja, 11.12.2016
-2°C | 8°C
ponedeljek, 12.12.2016
2°C | 8°C
torek, 13.12.2016
-2°C | 0°C
sreda, 14.12.2016
-5°C | 3°C
Opozorila
Sobota, 10.12.2016 ob 9h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
8°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Najbolj vitalne slovenske občine


SOSED SOSEDU

| |
03.02.2016      11:13
A A

Najbolj vitalne slovenske občine


Na spletnem portalu Zlati kamen so ameriško metodo za odkrivanje najbolj vitalnih krajev prenesli k nam. Ugotavljajo: prvič, pri nas imajo najboljše vrednosti indeksa predmestni kraji. In drugič, slovenska mesta se v primerjavi z ameriškimi ne odrežejo slabo.


Prvih 25 občin od 214. (Indeks je izračunan po metodi ameriške revije Forbes in upošteva: selitveni prirast v 5 letih, skupni prirast v petih letih, povprečno rodnost v petih letih, delež otrok v populaciji, delež prebivalcev s terciarno stopnjo izobrazbe, število delovnih mest na 1000 prebivalcev in rast povprečnega bruto prihodka na prebivalca.)
Prvih 25 občin od 214. (Indeks je izračunan po metodi ameriške revije Forbes in upošteva: selitveni prirast v 5 letih, s...
Deli:

Kot lahko preberete v prispevku o ameriških mestih prihodnosti, so pri reviji Forbes upoštevali pri oceni perspektivnosti mest kazalnike, ki naj bi razkrivali njihovo »vitalnost«. Ti kazalniki so z različnih področjih: koliko se ljudje v mesto priseljujejo, kako se giblje število prebivalcev, kakšna je rodnost v kraju, koliko je med prebivalci otrok, kako izobraženo je prebivalstvo, kako hitro naraščajo prihodki na prebivalca in kakšne so priložnosti na trgu dela.

Zelo podobne kazalnike smo pripravili tudi za slovenske občine (večinoma so prav ti kazalniki že zajeti v sistemu ISSO). Sodeč po teh kazalnikih je najbolj vitalna slovenska občina Komenda.  Nobena druga občina v Sloveniji nima tako visoke rodnosti in tolikšnega deleža otrok. Tudi drugi demografski kazalniki so izjemno ugodni, prebivalstvo pa je med najbolj izobraženimi. Tudi število delovnih mest je močno nadpovprečno.

 

Komenda

Indeks vitalnosti: 79,52

Selitveni prirast na 1000 prebivalcev v petih letih: 54 (7. mesto med 211 občinami)

Rast prebivalstva v petih letih: +8,7% (3. mesto)

Delež otrok (5-14 let): 13,5% (1. mesto)

Rodnost (število rojstev na 1.000 žensk – petletno povprečje): 32 (1. mesto)

Delež visoko izobraženih zaposlenih prebivalcev: 36,5% (7. mesto)

Število delovnih mest na 1.000 prebivalcev: 394 (28. mesto)

 

Komenda je tipični primer dinamičnega manjšega kraja na širšem ljubljanskem obrobju. Združuje razmeroma nizke cene nepremičnin (zlasti v primerjavi s centrom) in visoko kakovost bivanja, kakor jo razumemo Slovenci – to pomeni zlasti, da živimo v manjšem kraju in v zelenju, oziroma v bližini kolikor toliko neokrnjene narave. Ta formula je očitno privlačna zlasti za mlajše družine. Tako ne preseneča, da je med 15 najbolj vitalnimi slovenskimi občinami kar 12 takšnih, ki so po glavnih lastnostih podobne Komendi in ki ponujajo življenje v bližini narave, nižje cene stanovanj in dobro prometno povezanost z Ljubljano.

Je to formula za slovenski kraj prihodnosti? Iskreno upamo, da ne. Pregled v reviji Forbes ne zajema vseh ameriških krajev, ampak le 53 največjih mest z več kot milijonom prebivalcev. V tem pogledu so rezultati povsem neprimerljivi s slovenskimi. Da bi dobili še drug pogled na podatke smo zato posebej izločili večje kraje: mejo smo postavili arbitrarno pri 15.000 prebivalcih. V Sloveniji je takšnih občin 35.

 

Ponovno je relativni zmagovalec kraj s širšega ljubljanskega obrobja – to je Grosuplje. Parametri so zelo podobni kot pri Komendi: veliko otrok, veliko rojstev – kar pomeni mlade družine, razmeroma veliko priseljevanja, nadpovprečno stanje na trgu dela in nadpovprečna izobraženost prebivalstva.

 

Grosuplje

Indeks vitalnosti: 61,89 (8. mesto med 211 občinami)

Selitveni prirast na 1000 prebivalcev v petih letih: 24 (35. mesto med 211 občinami)

Rast prebivalstva v petih letih: +4% (13. mesto)

Delež otrok (5-14 let): 12% (10. mesto)

Rodnost (število rojstev na 1.000 žensk – petletno povprečje): 26 (15. mesto)

Delež visoko izobraženih zaposlenih prebivalcev: 34,7% (23. mesto)

Število delovnih mest na 1.000 prebivalcev: 302 (67. mesto)

 

Toda že na drugem mestu je najbolj vitalna mestna občina. To je Novo mesto. Nobena druga mestna občina v Sloveniji nima toliko otrok na 1.000 prebivalcev kot jih ima središče Dolenjske. Zelo podobno je z rodnostjo: tu je Novo mesto na visokem 30. mestu med vsemi slovenskimi občinami in tako izstopa med mesti. Adut Novega mesta je močno in v izvoz usmerjeno gospodarstvo, kar se kaže v velikem številu delovnih mest na 1.000 prebivalcev. Dodajmo še nadpovprečno izobraženost prebivalstva (kar je za mesta seveda pričakovano). Zanimivo je, da je ob ugodni vrednosti ostalih kazalnikov  selitveni prirast še vedno negativen: iz Novega mesta se odseli več ljudi kot se v kraj priseli. Sicer pa je Novo mesto zbudilo pozornost že, ko smo lani jeseni razkrivali dostopnost stanovanj pri nas: takrat smo razkrili, da ima dolenjska prestolnica najugodnejše razmerje med neto plačami v občini in ceno nepremičnin.

 

Ljubljana je uvrščena na 28. mestu: vsaj pri prestolnici si lahko privoščimo delno primerjavo z ameriškimi mesti.

In kako so se na lestvici odrezale »naše« občine: Horjul je pristal na 12. mestu, Dobrova-Polhov Gradec na 18., Borovnica na 25., Vrhnika na 39. in Log – Dragomer na 79.

Povzeto po spletnem portalu Zlati kamen, www.zlatikamen.si





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19

Bodite prvi pri oddaji mnenja.