Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je poraščeno z iglastim gozdom. Med vožnjo smo izvedeli veliko podatkov o tem delu Slovenije, najvažnejše pa je, da nas je presenetila lepa bela pokrajina, obdana s snegom. Bolj smo se vzpenjali, več ga je bilo, ob vzpenjači, ki je te dni sicer samevala, smo se tudi kepali. Temperatura se je spustila na 3 stopinje, tako da nas je pošteno zeblo; komaj smo čakali, da smo se vrnili na avtobus in se odpeljali na toplo malico v hotel Zarja. Med potjo je bilo na cesti približno 15 centimetrov snega, tako da so ga pred avtobusom plužili. Posijalo je tudi sonce.
V hotelu so nam postregli s toplo malico – pohorskim loncem. Po uri in pol smo se odpravili nazaj v dolino. V predmestju Maribora sta nas pričakali lokalni vodički. Najprej smo imeli avtobusni ogled predmestja Maribora, trajal je približno 30 minut. V staro mestno jedro smo se odpravili peš. Razdelili smo se v dve skupini. Odšli smo do Trga generala Maistra. Trg krasijo fontane, spomenik generala Maistra in spomenik pesnika Antona Tomšiča, v neposredni bližini pa sta grad in stavba mestne občine. Ogledali smo si tudi Trg svobode, kjer se vedno kaj dogaja, razni sejmi, zborovanja, nastopi in zabave. Posebno zanimiv je spomenik NOB, ki je delo Slavka Tihca iz leta 1975. Mariborčani ga imenujejo Kodžak. Na trgu se nahaja Vinagova klet, ena najstarejših v Evropi. Pozdravili smo se tudi z županom Fištravcem. Sledil je ogled Grajskega trga, Gosposke ulice, in že smo bili na Slomškovem trgu, kjer stoji kip, posvečen škofu Antonu Martinu Slomšku. Ta trg se je prej imenoval Stolni trg, leta 1919 pa so ga preimenovali v Slomškov trg. Na tem mestu stoji tudi stolna cerkev. V njej je Slomškov grob, katerega smo tudi obiskali. Na koncu smo se ustavili še na Lentu. To je kraj, kjer raste najstarejša trta na svetu. Trta se imenuje modra kavčina, stara je več kot 400 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, kot najstarejša trta na svetu. Posadili so jo konec srednjega veka, niso je uničili niti požari niti uši, kajti obstati ji je pomagala reka Drava, korenine ima globoko v dravskem produ. Je edina, ki ima lasten muzej – v hiši stare trte. Njene potomke rastejo na vseh kontinentih in po številnih krajih v Sloveniji.
Pri stari trti se je naš vodeni ogled po mestu zaključil. Na voljo smo imeli še nekaj prostega časa za kozarček ali kavo. Počasi smo se zbrali in se z našima vodičema odpravili proti avtobusu, spotoma pa se sprehodili po Trgu Leona Štuklja, ki je nov – odprtje je bilo v letu 2011. Velja za največji slovenski trg, saj meri 9000 kvadratnih metrov. Na postajališču smo počakali na naša avtobusa. Odpeljali smo se proti Slovenski Bistrici, v družinski hotel na dobro kosilo, kjer smo dan, ki se nam je slabo začel, lepo zaključili.
Za DU Anica Tomšič
