Dobrova, 8. julij – V avli Osnovne šole Dobrova je v začetku počitniških dni na povabilo župana Franca Setnikarja in pobudo delovne skupine za izgradnjo poslovno-trgovskega centra na Dobrovi potekal zbor krajanov za območje Krajevne skupnosti Dobrova. Razlog za sklic je bil projekt gradnje poslovno-trgovskega objekta na Dobrovi, ki po več desetletjih še vedno ostaja zgolj na papirju. Občani so lahko prisluhnili različnim zgodbam o grešnem kozlu, ki je odgovoren za zavlačevanje projekta, bolj malo je bilo dorečenih sklepov, kako naprej, dobili pa so lahko občutek, da vsi hrepenijo po istem cilju, le poti do tja so različne.
Župan je zbrano množico zainteresirane javnosti lepo pozdravil in predstavil izpostavljeno problematiko. V prvem delu se je dotaknil idej o možnih gradnjah objekta, ki so vse od 80. let zbujale upanje, da bo naselje Dobrova nekoč dobilo prepoznavno nepremičnino in identiteto. Ideje o različnih lokacijah so obstajale in še obstajajo, vendar je po mnenju župana in mnogih strokovnjakov ter krajanov daleč najprimernejši kraj za postavitev poslovno-trgovskega objekta na območju Kmetijske zadruge (KZ) Dolomiti. S tem zavedanjem je občina že v letu 2011 KZ posredovala predlog za skupno sodelovanje pri ureditvi vaškega jedra Dobrove. Od nje pa je v začetku naslednjega leta prejela odgovor, v katerem je bilo zapisano, da si tudi KZ želi tvornega sodelovanja pri iskanju rešitev na območju sedanje stavbe zadruge, s tem da izvedba ne sme imeti negativnih vplivov na poslovanje zadruge, ter dodala mnenje s predlogi, da vse dejavnosti po njihovem ne bodo mogle biti združene na eni lokaciji, saj so površine omejene. Od takrat pa vse do danes so bili opravljeni številni delovni sestanki med ključnima akterjema, izdelani so bili mnogi dokumenti (programsko izmerjena površina, cenitve, geotehnično in hidrogeološko poročilo, natečaj urbanistične ureditve idr.), podpisani nekateri sporazumi (Akt o javno-zasebnem partnerstvu) in dorečena soglasja (z Deželno banko, lastnikom lekarne in trgovino Mercator o nadaljnjem sodelovanju), v začetku 2013 je bilo objavljeno celo javno naročilo za gradnjo objekta po načelu javno-zasebnega partnerstva, vendar se nanj zaradi takratne finančno-gospodarske krize ni prijavil noben ustrezen ponudnik oziroma izvajalec.
Glede na predstavljeno petletno kronologijo poteka dogajanja je župan dejal, da ima občutek, da si KZ ne želi graditi, saj ne pristopi resno k projektu, zato vzporedno z dogovarjanjem občina išče nadomestno površino, ki bi ustrezala načrtovanemua objektu. Sam si močno želi, da objekt zgradijo na Dobrovi, a časa za zavlačevanje ni več, saj na občino pritiskajo tudi inšpekcijski organi, najbolj problematična pa je knjižnica. Med predstavniki javnosti so bili tudi člani Kmetijske zadruge Dolomiti. Povedali so, da so pripravljeni sodelovati na način, ki bi pripeljal do cilja – postavitve objekta, ki pa ne bo v nobenem pogledu prizadel poslovanja zadruge, kar je njihov pogoj že od leta 2011. Oglasili so se mnogi občani, ki so spodbujali, naj oba akterja stopita korak nazaj, omilita svoje zahteve in poskušata najti skupno rešitev za postavitev objekta, ki bo združeval Dobrovo in njene prebivalce.
V projekt je bilo glede na dejstva vloženega že kar nekaj časa, dela in energije. Toda dokumenti in izrečene besede krajanom Dobrove ne pomenijo veliko. Kot nekdaj Rimljani tudi danes Dobrovci vpijejo: "Kruha in iger!" Oziroma: "Dajte nam objekt, kjer bomo lahko nakupovali, hodili v knjižnico, lekarno, k zdravniku, na kulturne prireditve!" Morda bodo konkretnejših odgovorov deležni na naslednjem zboru krajanov, predvidoma konec septembra.
Na zboru krajanov je župan javnosti odgovoril še na postavljena vprašanja v zvezi z nekaterimi aktualnimi projekti, in sicer: prometna ureditev Dobrove – dostop do OŠ, označbe na križišču Dobrova–Stranska vas, parkirišče pri pokopališču Dobrova, čistilna naprava Dobrova, čistilna naprava Selo, ureditev priključka na cesti Šujica–Stranska vas, kanalizacija Stranska vas, manjkajoča kanalizacija v Brezju – pridobljeno gradbeno dovoljenje, republiška cesta Ljubljana–Polhov Gradec.
Nadja Prosen Verbič
Foto: npv
