Takoj ko smo izvedeli, da bo vrtec izdelal koledar, smo ugotovili, da moramo slikati za mesec september. Hitro smo se lotili dela. Naslednjega dne ni bilo dežja, zato smo se odpravili čez travnike. Iskali smo čebelnjak in gledali, kje rastejo sončnice na polju. Tiho smo šli mimo kmetije, saj smo se malo bali kužka. Pod nogami so nam škrtali orehi, vendar se nismo imeli časa ustavljati. Sončnic ni bilo nikjer, pa tudi do čebelnjaka je bilo še daleč. Ko smo prišli mimo naslednje kmetije, je nekdo od otrok zakričal: »Glej, sončnice.« Res so bile na sredi hriba na polju. Dobro smo si jih ogledali. Visoke, rumene in polne semen. Otroci so že vedeli, da se iz semen stiska olje.

Malo naprej pa je stal tudi čebelnjak. Ugotovili smo, da kljub hladnemu vremenu še nekaj čebel leta iz panjev in nazaj. O čebelah otroci vedo že zelo veliko, saj nas vsako leto obiščejo čebelarji. Ugotovili pa smo, da so panji različne barve, da čebele vedo, kam se morajo vrniti s paše. Naslednji dan smo sončnice in čebelnjak najprej narisali s svinčniki. Nato smo vse poslikali še z barvnimi tuši. Prav res so se otroci zelo potrudili in prav vsaka slika je nekaj posebnega. O tem se lahko tudi sami prepričate.