Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 10.12.2016

jasno
Ponoči bo pretežno jasno, ob morju bo lahko občasno nizka oblačnost, po nižinah v notranjosti bo nastala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju in v višjih legah od 2 do 7 stopinj.
-4°C | 7°C
nedelja, 11.12.2016
-3°C | 7°C
ponedeljek, 12.12.2016
1°C | 7°C
torek, 13.12.2016
0°C | 2°C
sreda, 14.12.2016
-1°C | 8°C
Opozorila
Petek, 9.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
7°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Šolstvo Osnovna šola

Hodil sem po zemlji naši ...


OSNOVNA ŠOLA

| |
29.09.2015      14:14
A A

Hodil sem po zemlji naši ...


V torek, 15. septembra, smo se deveti razredi Osnovne šole Dobrova odpravili na celodnevno ekskurzijo geografsko-zgodovinskega značaja po Avstrijski Koroški. Četudi smo se odpravili v nam sosednjo Avstrijo, smo se na nek način vračali v svojo preteklost oz. preteklost našega ljudstva. Ogledali smo si namreč del Avstrijske Koroške, na katerem je pred več kot 1000 leti obstajala prva slovanska država – Karantanija.


Vojvodski prestol
Vojvodski prestol
Deli:

     Ker je bil pred nami dolg dan, smo z ekskurzijo začeli precej zgodaj. Pred šolo smo se zbrali okoli sedme ure. Nato smo z avtobusom odšli na pot. Naš prvi cilj v Sloveniji je bil Tržič, kjer smo pobrali našo vodičko. To je bila tudi točka, kjer se je naša ekskurzija zares začela. Medtem ko smo se vozili proti prelazu in mednarodnemu mejnemu prehodu Ljubelj, smo poslušali razlago o tej regiji Slovenije. Izvedeli smo, da je načrte za predor na prelazu Ljubelj prvi naredil že Valvasor. Ljubelj smo prečkali hitro, saj gneče na mejnem prehodu ni bilo, in že smo bili v Avstriji.

     Vožnjo smo nadaljevali v smeri Celovca, nato pa smo se usmerili proti Vrbskemu jezeru, ki je največje jezero na Avstrijskem Koroškem. Na najdaljšem delu meri 16 km, na najširšem pa približno 1,5 km. Za razliko od nekaterih slovenskih jezer je velik del obale v lasti privatnih lastnikov, kopanje pa je dovoljeno le na javnih plažah. Jezero samo po sebi sicer ni imelo velikega vpliva na našo ekskurzijo. Za nas je bila pomembna cerkev ob jezeru ali natančneje manjša od dveh cerkev, ki stojita pri jezeru. Zakaj pa je manjša cerkev tako pomembna? Tu so bili najdeni prvi zapisi v slovenskem oz. kateremkoli slovanskem jeziku − Brižinski spomeniki. Ti so nastali z namenom pokristjanjevanja Karantancev ter drugih Slovanov, živečih na območju Slovenije.

     Pot smo nadaljevali do gradu Ostrovica (nemško Burg Hochosterwitz, kar pomeni ostra gora). Grad se nahaja na 160 metrov visoki apnenčasti vzpetini v bližini Šentvida pri Glini. Grad je že stoletja v zasebni lasti družine Khevenhüller in je izjemno poseben. Tako zelo, da je bil nominiran za vpis na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine. Posebnost gradu sestavlja 14 različnih obrambnih vrat, ki so skupaj z obrambnimi volčjimi jamami, strelnimi linami, pastmi ter preprekami in samo lego gradu, ki onemogoča lahek dostop, pripomogle k temu, da grad Ostrovica ni bil nikoli zavzet. Najdlje naj bi napadalci prišli do četrtih vrat. Grad je bil zgrajen za obrambo pred Turki, bil pa je zelo pomemben zaradi svoje dobre strateške in izvidniške lege. To vse smo izvedeli ob četrturnem vzponu do vrha gradu. Potem pa smo srečali grajskega vodiča, ki nam je predstavil muzej starega orožja.

     Pot smo nadaljevali po Gosposvetskem polju, namenili smo se do cerkve Gospe svete. Med potjo smo se ustavili tudi ob vojvodskem prestolu. Prestol je eksponat na prostem, vendar ograjen tako z ograjo kot tudi s steklenim pokrovom. Na Vojvodskem prestolu so ustoličevali koroške vojvode. Zgrajen je iz dveh kamnitih stolov, ki sta si delila isto naslonjalo. Ena stran je obrnjena proti vzhodu, druga pa proti zahodu. Prestol je zgrajen iz kamnitih blokov iz glavnega mesta nekdanje rimske province Norik. Cerkev Gospe svete, ki smo jo obiskali naslednjo, je izvirno iz 8. stoletja, v sedanji obliki pa iz 15. stoletja. Takoj so opazni obrambni zidovi, ki so cerkev varovali pred Turki. Tu je prebival nadškof Modest, ki si je prizadeval za pokristjanjevanje Slovanov. Zunanjost cerkve je bogato okrašena z reliefi in freskami ter celo s sončno uro v gotskem slogu. Poleg cerkve pa je tudi nekdanji poganski tempelj, spremenjen v pokristjanjevalnico.

     Nato smo odšli nazaj proti Celovcu, glavnemu in največjemu mestu Avstrijske Koroške že od leta 1518. Prva stvar, ki smo si jo ogledali, je bila deželna hiša. Tu ima sedež deželni parlament Koroške. Nas pa je zanimala dvorana s 665 grbi, v kateri je razstavljen tudi knežji kamen. To je narobe obrnjen del jonskega stebra, na katerem so ustoličevali karantanske kneze. Naša vodička nam je orisala tudi cel obred ustoličenja. Po odhodu iz deželne hiše smo nadaljevali ogled Celovca. Med potjo smo videli gledališče in opero pa tudi staro mestno hišo. Ustavili smo se na Starem trgu. Tam smo si ogledali znano hišo pri zlati gosi, nato pa še kužno znamenje iz časa črnih smrti. V bližini je tudi točka, na kateri so narisani grbi večjih mest, med njimi tudi Ljubljane in Celovca. Mislim da se ta točka imenuje trg z grbi. Poleg nje pa stoji manjši kip možica s sodom, iz katerega teče voda. Ta prikazuje možica, ki naj bi po legendi ustvaril Vrbsko jezero.

     Na Novem trgu smo videli kip zmaja, ki je, tako kot v Ljubljani, simbol mesta. Prav tako kot v našem glavnem mestu je z njim in nastankom mesta povezana legenda. Obe zgodbi se razlikujeta, vendar je konec isti, zmaj umre in nastane mesto (torej Ljubljana oz. Celovec). Na istem trgu smo videli tudi kip Marije Terezije. Pri tem smo zaključili z ogledovanjem znamenitosti Celovca in počasi tudi z našo ekskurzijo. Preden smo se odpravili na povratno vožnjo proti Sloveniji, smo skupaj odšli še v McDonalds.

     Vožnja nazaj je potekala podobno kot zjutraj, mirno in brez zastojev. Na Dobrovo pred šolo smo prišli nekaj čez šesto uro in tako je bilo naše ekskurzije konec. Avstrijska Koroška ima zelo pestro zgodovino, zelo veliko je cerkev, muzejev, hiš, spomenikov …, ki so vredni ogleda. Ta zgodovina je tudi tesno povezana z zgodovino našega naroda, zato se mi jo zdi zelo pomembno in tudi zanimivo poznati. Četudi si je zaradi same obsežnosti v enem dnevu nemogoče ogledati vse znamenitosti Avstrijske Koroške, mislim da smo si v tej sicer časovno precej omejeni ekskurziji uspeli ogledati in spoznati veliko stvari, ki jih lahko ta pokrajina ponudi. Menim, da smo na tej ekskurziji spoznali veliko novega.

 

Gal Grosek, učenec 9. a razreda





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19

Bodite prvi pri oddaji mnenja.