Kratka dejstva o največji katastrofi v zgodovini Slovenije:
Trgovina Mercator v Polhovem Gradcu je dobila agregat že v ponedeljek, vendar le za blagajni, tehtnico sadja in luči. Meso in mlečne izdelke iz hladilnikov so zato morali zavreči.
Celo mobilni aparati niso delovali v ponedeljek, v torek pa je prvi začel delovati signal operaterja Tušmobil; Mobitel je dajal signal le za nujne klice, zato sem posodil telefon za nujno oskrbo.
Policijska postaja Vič ni prejela nobene prijave kraje agregata, čeprav so imeli gasilci kar nekaj dela s sumljivim golfom in so zato celo zapirali cesto v Dolenji vasi.
Cesta Ljubljana–Polhov Gradec je bila uradno zaprta kar nekaj dni in avtobus ni vozil, osebna vozila pa so vozila slalom med več podrtimi drevesi. Motorka v prtljažniku je bila del obvezne opreme.
Največja naravna katastrofa v slovenski zgodovini: škoda naj bi presegla 0,6 % BDP (vsega, kar ustvarimo v enem letu) in upravičeni smo do evropske solidarnostne pomoči.
Civilna zaščita je sosednje države že v nedeljo zaprosila za 100 velikih generatorjev energije, in prvih 30 je prišlo iz Avstrije, Češke in Nemčije. Naša občina je za center Polhovega Gradca najela hrvaški agregat z močjo 200 kW. Američani so Slovenski vojski 8. februarja podarili 10 agregatov moči od 15 do 100 kW, ki jih je ta razdelila v okolici Pivke.
Elektropodjetja ob padcu daljnovodov zaradi potrganih kablov prodajo okoli 30 % manj električne energije.
V Postojni so po navedbah časnika Independent, ki nas primerja s filmom Ledena doba, ljudje uporabili celo sekire, da bi osvobodili svoje avtomobile izpod 15 centimetrov debelega ledu.
Varovalni pas brez drevja ob srednjenapetostnih kablih (20 kV) je deset metrov, ob visokonapetostnih (110 kV) pa 15 metrov, za sečnjo skrbijo večinoma podizvajalci.
80 % vseh električnih vodov poteka po zraku, ker je gradnja pod zemljo okoli 200 % dražja, v hribovitih predelih pa zaradi plazenja zemlje vkopavanje kablov sploh ni možno.
Brezje pri Dobrovi je bilo priča nenavadnemu polnočnemu požaru ob daljnovodu (110 kV), ki je prišel v stik z zemljo; prišlo je do "elektroobločnega varjenja". Na portalu YouTube je posnetek v nekaj dneh dosegel več kot 20.000 ogledov.
Na območju Elektra Ljubljana, torej primestnih občin, je bilo 7. februarja brez elektrike 15.000 gospodinjstev oz. kar 700 transformatorskih postaj.
Padlo je 33 velikih paličnih kovinskih stolpov visokonapetostnega daljnovoda, začasno delajo obvoze preko ostalih, ki pa so preobremenjeni. Kilometer novega 110-kilovoltnega daljnovoda stane skoraj 300.000 evrov!
Padlo je več kot 100 lesenih drogov in cca. 700 km srednjenapetostnega daljnovoda.
Prizadetih je 500.000 ha gozda, 4 milijone kubičnih metrov lesa bo treba odstraniti zaradi žleda. Letno se sicer pri nas poseka okoli 3,5 milijona m³ lesa, od tega 20 % za kurjavo, preostalo za industrijo in naraščajoči izvoz.
Les v vsej svoji življenjski dobi skladišči ogljikov dioksid; 1 hektar gozda v Sloveniji letno v nadzemni in podzemni masi shrani v povprečju 9 ton ogljikovega dioksida. Poleg tega proizvaja kisik.
Slovenska vojska se odzove na poziv civilne zaščite; ob ujmi se je v nedeljo najprej aktivirala v Pivki. Tisti teden je sodelovalo skupaj okoli 450 vojakov in dosti težke mehanizacije.
Kmetijsko ministrstvo je 10. februarja dva milijona evrov namenilo za urgentno čiščenje 6.000 kilometrov gozdnih cest.
Iz javnih občil in pogovorov zbral Sebastjan Vehar
![V Zalogu je pod težo snega in ledu popustilo ostrešje gospodarskega poslopja. Očitno vodoravna lega ali njena vez ni zdržala, in streho je raztegnilo, pri čemer je ta uničila tudi "na varnem, pod streho" parkirani avtomobil.](https://img.mojaobcina.si/img/1/H_MAX_1024x768/zalogstreha-001.jpg "V Zalogu je pod težo snega in ledu popustilo ostrešje gospodarskega poslopja. Očitno vodoravna lega ali njena vez ni zdržala, in streho je raztegnilo, pri čemer je ta uničila tudi "na varnem, pod streho" parkirani avtomobil.")
