Na programu smo imeli ogled tovarne nogavic. Zaradi nepredvidenih dogodkov okrog lastništva nam ogleda proizvodnje niso omogočili. Smo pa poskrbeli za dober promet, saj so bile v letošnjem maju nogavice še kar priročne. Ogledali smo si cerkev sv. Marjete, prvič omenjene leta 1255. Ponaša se s kamnitim glavnim oltarjem, relikvijo sv. Teodorja in prekrasnimi orglami ter reliefom malteškega križa na stropu prezbiterija. Z rastjo kraja je postala sčasoma premajhna in je bila po načrtih arhitekta J. Plečnika v 20. stoletju povečana. Ogledali smo si graščino Šenek iz časov celjskih grofov. To je mogočna stavba z lepim parkom. V njem so preko 100 let stara drevesa, mogočne platane in hrasti, velike tise, rdečelistna bukev, tulipanovec in kanadska čuga. Nedaleč stran je Cajhnov kozolec. Sam kozolec je del slovenske identitete. Na njem so razstavljeni raznovrstni kmečki rekviziti, orodja, ki so v preteklosti pri kmečkem delu omogočala vse, kar je bilo pri hiši potrebno postoriti. Poleg kozolca je še Obermayerjeva zbirka starih traktorjev. 733 metrov visoko nad Polzelo se bohoti Gora Olja z dvostolpno cerkvijo. Ponaša se z Gallovim oltarjem z motivom zadnje večerje. Pod cerkvijo je podzemno svetišče. Nazadnje smo si ogledali še grad Komenda. Grad je bil last polzelskih plemičev iz 13. stoletja, pozidan v romanski dobi, v času malteških vitezov. Prijetna vodička Manuela nam je podala izčrpno, vsebinsko polno zgodovinsko razlago o mestecu Polzela, malteškemu viteškemu redu in obeh gradovih. Grad Komenda je od leta 2011 v celoti obnovljen, v njem domujejo občinska knjižnica z razstavo  o književnici Neži Maurer, glasbena šola, turistični biro in restavracija. Polni lepih vtisov in s trojanskimi krofi smo se vrnili domov.