Za mnoge sicer prezgodnje jutranje vstajanje se je vsak dan zaključilo z ocenjevanjem urejenosti sob, ki so ga tako najmlajši pevci kot starejše pevke vzeli povsem resno. Kako da ne, če pa so bile najboljšim obljubljene nagrade. Sledil je zajtrk, močno okrepčilo za celo delovno dopoldne. Večino dopoldneva so tako Višajčki, razdeljeni v več manjših skupin, prepevali, se učili besedila in melodije pesmi. Vaje so bile intenzivne in so včasih trajale tudi po več ur, zato so se premori ter daljši odmori, ki so bili sicer prilagojeni potrebam in željam pevcev, še kako prilegli. To je bil čas za druženje, uganjanje otroških vragolij, zaupne pogovore in klepete, čas za zaužitje svežega zraka in sprehode v naravo. Slednjemu je bil namenjen predvsem tisti daljši odmor po kosilu, ki se je zaradi snežne idile letos kar nekajkrat spremenil v pravo snežno vojno. A ravnovesje sil to pot ni bilo enakovredno, saj so se vsi razigrani mladi spravili na voditelje, kar jim je bilo v izredno zabavo.
Tudi popoldansko piljenje pesmi je potekalo v manjših skupinah. To je namreč odlična priložnost za natančnejše učenje in tudi čutenje pesmi. Z novim repertoarjem sakralnih in posvetnih pesmi bodo Višajčki obogatili nedeljska in praznična bogoslužja ter se predstavili na pevskih revijah. Po napornem dnevu je prišel večer, ki so ga otroci komaj čakali. Posebej zaradi pravljičarja Julijana, ki je pripovedoval izredno domiselne pravljice, za katere so lahko otroci sami izbrali junake in žanr zgodbe. Po uri zbranega poslušanja, včasih tudi smejanja, je bil čas za umirjanje in čisto pravi počitek, saj jih je naslednji dan znova čakalo naporno delo.
Pevski vikend, ki se je zaključil v nedeljo, 14. februarja, popoldne je vsem udeležencem – otrokom, mladim in njihovim voditeljem – minil izredno hitro. Lepih vtisov in spominov je veliko. Mnoge so otroci ponesli tudi na svoje domove in po besedah zborovodkinje Eme je nekaj najlepšega, ko po končanem pevskem vikendu od staršev otrok prejmeš sporočilo z zahvalo. Tudi sama je za letošnjo izkušnjo hvaležna sovoditeljem in predvsem otrokom, to pa strne v skromen stavek: »Bilo je zelo delavno, ampak bilo je tudi lepo, ker smo postali še bolj povezani in večji prijatelji, kar pa je za homogen in lep zvok zbora izredno pomembno.« Prvi preizkus bo otroški zbor čakal že 5. aprila, ko bodo nastopili na državnem tekmovanju. Kasneje pa se bosta oba zbora, tako otroški kot mladinski pevski zbor Višajčki, kot vsako leto, udeležila območne revije JSKD, Pesem pomladi. Držimo pesti!
Nadja Prosen Verbič
