Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 23.02.2017

oblačno
Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho.
5°C | 11°C
petek, 24.02.2017
9°C | 11°C
sobota, 25.02.2017
2°C | 9°C
nedelja, 26.02.2017
-2°C | 7°C
ponedeljek, 27.02.2017
-2°C | 14°C
Opozorila
Sreda, 22.2.2017 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
5°C
11°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Občinske

Poplavna varnost ali ne-varnost?


OBČINSKE

| |
17.11.2014      9:02
A A

Poplavna varnost ali ne-varnost?


Narava nas vedno znova opozarja na svoje zakonitosti in človek je tisti, ki se jim mora prilagajati. Zato pa potrebuje dobro poznavanje njenih zakonitosti (strokovnost) in voljo, da naredi, to kar mu narava veli. Žal pa je danes strokovnost močno odvisna od kapitala, volja pa je največkrat politična. Nič drugače ni pri protipoplavni varnosti.


Deli:

V zadnjih mesecih je bilo znova veliko govora o protipoplavni zaščiti jugozahodnega dela Ljubljane s poudarkom na nujnosti izgradnje zadrževalnika Razori. Ker sem bil pred leti kot zunanji strokovni sodelavec (hidrogeolog) član skupine za poplavno varnost imenovane s strani občine Dobrova – Polhov Gradec, se čutim dolžnega, da predstavim strokovne argumente, zaradi katerih smo imeli v skupini do zadrževalnika Razori zadržano oziroma negativno mnenje. Glavni strokovni zadržek glede navedenega zadrževalnika predstavlja sestava in prepustnost tal na področju zadrževalnika, še zlasti v strugi Gradaščice. Ta se skozi vrhnjo humusno in glineno plast zarezuje v delno zaglinjeni prod, pod katerim  se nahaja zelo dobro prepusten prod. Iz tega proda se v vrtini Gaberje lahko črpa preko 200 l/s podzemne vode (vrtino je financirala pred leti ljubljanska VO-KA z namenom oskrbe Ljubljane s pitno vodo iz smeri Dobrove). Podzemna voda v produ je hidravlično povezana z gladino Gradaščice, kar je bilo dokazano tudi ob črpalnih poskusih v vrtini. Če se dvigne gladina Gradaščice, se posledično dvigne tudi gladina podtalnice, zaradi česar prihaja ob večjih padavinah na Dobrovi do zalivanja kleti iz tal. V primeru polnega zadrževalnika je bilo sprva predvideno dvig vode za več metrov (tudi do 7m nad koto terena na mestu najvišjega poplavljanja).  To bi povzročilo dvig in poplavljanje podtalnice na zunanji strani zadrževalnika, kar bi posledično ogrozilo objekte na ravninskem delu Dobrove. Kot prva kritična točka za iztekanje podzemne vode smatram bencinsko črpalko na Dobrovi (zaradi vzgona obstaja nevarnost dviga cistern z naftnimi derivati – posledično trganje cevi in iztekanje naftnih derivatov ter sprostitev poti podzemni vodi proti površju). Kot drugo kritično točko smatram  območje, kjer bi nasip prečkal strugo Gradaščice. Zadrževalnik bi na tem mestu močno puščal pod strugo Gradaščice, zato bi se pod jezom pojavili izviri, dvignjene plasti, spiranje, trganje robov Gradaščice in zadrževalnika, kar bi oslabilo nasip in povzročilo porušitev jezu. Kot problematičen smatram tudi material v nasipu zadrževalnika, kajti ob zasičenju z vodo se močno zmanjša nosilnost materiala.                                                                                                  Kot zelo problematično smatram potek Horjulke in Ostrožnika ob zunanji strani zadrževalnika (zadrževalnik bi zadrževal le vodo Gradaščice). Velika nevarnost za porušitev jezu bi se pojavila v primeru zamašitve mostu čez Horjulko v Razorih oziroma zaradi kakršnih koli ovir, ki bi se pojavile v vodotokih Horjulke ali Ostrožnika (npr. padec vozila v vodotok, zasipavanje struge z naplavljenim materialom). Zaradi kombinacije vplivov pri bencinski črpalki, puščanja pod strugo Gradaščice, razmočenosti materiala v nasipu, spodjedanja na zunanjih robovih nasipa bi bilo pričakovati porušitev nasipa od bencinske črpalke do sotočja in spodnjega dela Ostrožnika. V tem primeru, bi več miljonov m3 vode  skupaj z odnešenim materialom povzročilo dolvodno opustošenje veliko večjih razsežnosti kot sedanje poplave. Ogrožena bi bila tudi človeška življenja. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi v primeru nenadnih poplav v času gradnje zadrževalnika.
Torej še tako dobro namerni ukrepi za večjo poplavno varnost ob neupoštevanju naravnih danosti in neupoštevanju neodvisne stroke ne predstavlja večje poplavne varnosti  ampak večjo poplavno ne-varnost.
Za reševanje poplave problematike je bilo usklajenih tudi nekaj aktivnosti, ki pa se jih žal ni izvedlo.  A o tem v prihodnje.

 

                                                                       Vehar Stanislav  univ. dipl. inž.




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 445
Izšla: 30.01.2017
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.