Naša predsednica Marijanca Yartz pa je ob svojem visokem življenjskem jubileju razstavila del svoje izjemno bogate ustvarjalnosti, čipke, ki so nastajale v zadnjih dvajsetih letih.
Priznajmo si, ženske ljubimo torbice. Zakaj jih imamo tako rade, je ena od naših skrivnosti. Ženske torbice so v začetku dvajsetega stoletja postale sestavni del vsakodnevne garderobe. Ob vseh torbicah, ki so se znašle v naših rokah in posesti v preteklih letih, se je tako težko upreti skušnjavi, da si ne bi kupile še ene, ki je tako rekoč univerzalna, pravzaprav večna ... mislimo si: "Ravno takšno sem si želela že vrsto let, pa tako odlično se bo podala k novemu krilu, kostimu, bluzi, jopici."
Naši moški nam o torbicah vedno znova zastavljajo neumestna vprašanja in so potem nezadovoljni z odgovori. No, raznovrstnih razlag slišijo veliko, ženske jih imamo na zalogi. Sprašujejo, zakaj ženske potrebujemo novo torbico, ko pa jih je v omari in na policah že vseh barv, modelov in velikosti, in logično se jim zdi, da več kot ene naenkrat ni spodobno nositi. Ne razumejo, da torbice za različne priložnosti ne morejo biti narejene enako, iste oblike in iste barve. Ne dojamejo, da mora torbica nekako uravnotežiti podobo ženske, ujeti pravo razmerje med modnostjo in uporabnostjo, pa še všeč nam mora biti.
Težko je uskladiti vse te zahteve, ideal torbice se ženski kar naprej izmika. Oni, moški, lahko živijo brez torbic, moški imajo žepe in to je zanje čisto dovolj. Ne morejo ali pa nočejo razumeti, da ženski le nekaj torbic nikakor ne zadošča. Torbica ni samo nepogrešljiv modni dodatek, je tako rekoč esencialni del celotne pojave urejene gospe, ki odločilno prispeva k ženski samozavesti, dobremu počutju in miru v ženskem srcu. Celotna pojava urejene ženske pa ni nekaj, kar bi se smelo od danes na jutri in pojutrišnjem ter mesec za mescem ponavljati. Kaj bi rekli o moškem, ki vsak dan, vse leto, celo desetletje nosi isto kravato?
Razstavo torbic smo pripravile polhograjske klekljarice v sodelovanju s klekljaricami z ljubljanske Ledine, s katerimi uspešno sodelujemo že vrsto let. Na naše posebno povabilo sta svoje unikatne torbice razstavili še naša podporna članica Helga Kuclar in moja morska prijateljica Špela Karba. Skoraj vse torbice so unikatni izdelki, ki so se oblikovali prav za ta dogodek: med njimi so usnjene, kvačkane in filcane torbice, torbice iz tekstila in recikliranih materialov. Čipke so ustvarjalke naklekljale po kupljenih vzorcih znanih avtoric, po starih papircih, nekateri papirci pa so bili avtorski, narisani prav za to razstavo. Nekaj torbic je nastalo v sodelovanju dveh ustvarjalk, vsem torbicam pa je bilo skupno to, da so jih avtorice izdelale z veliko ustvarjalnega veselja.

Naše torbice skrivajo in razkrivajo naše skrivnosti.

Zahvale gredo:

– gospodu Franciju Lazniku, v. d. direktorja Javnega zavoda Polhograjska graščina, in gospe Mariji Nartnik za uporabo grajskih sob;