Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 06.12.2016

jasno
Ponoči bo delno jasno, na jugu pa bo še zmerno do pretežno oblačno.
-1°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 7°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 3°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
6°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kronika

Odgovorni o nedavnih naravnih nesrečah


KRONIKA, OBČINSKE

| |
17.11.2014      7:12
A A

Odgovorni o nedavnih naravnih nesrečah



Deli:

Arso škodo po žledolomu začel odpravljati šele julija

Izvajalec javne službe na območju srednje Save, podjetje Hidrotehnik, d. d., po besedah Toneta Cezarja, ki na Arsu vodi oddelek območja srednje Save, odpravlja škodo in opravlja sanacijska dela na porečju reke Gradaščice in njenih pritokov že od meseca julija. Takrat so se namreč v sklopu sanacijskih del po žledolomu začela opravljati dela, katerih sredstva, v višini 872.000 evrov za celotno ljubljansko območje, so bila dodeljena iz Vodnega sklada in so se izvajala po določenem programu. »Izvajalec javne službe je s čiščenjem Gradaščice začel gorvodno, in to skoraj do Polhovega Gradca,« je pojasnil Cezar in dodal: »Po načrtu naj bi se čiščenje še nadaljevalo, vendar so ga prekinile avgustovske visoke vode.«

 

Država za interventna dela po avgustovskih neurjih namenila dodatnih 140.000 evrov, vendar jih je en del že odplaknilo oktobrsko deževje

Za interventna dela po avgustovskih visokih vodah, ki so po ocenah župana Franca Setnikarja naredile za okrog 400.000 evrov škode na cestni ter okrog 1,5 milijona evrov na vodni infrastrukturi, pa je vlada v mesecu septembru odobrila dodatna sredstva v višini 140.000 evrov, za odpravo posledic neurja na območju Polhovega Gradca. Po številnih pogovorih in vztrajanju župana ter pritrjevanju tudi stroke in ljudi z Arsa glede nujnosti sanacijskih del je bila za omenjeno vsoto konec septembra podpisana pogodba s programom nujnih interventnih del. Ta so zajemala dela, ki so znova vzpostavila pretočnost strug, in sicer odstranitev lesenega plavja izven pretočnih profilov, odstranitev čepov lesenega plavja iz mest zamašitev ter odstranitev podrtih, izruvanih in naplavljenih dreves izven pretočnega profila. Količina takšnega materiala je po besedah gospoda Lampiča iz Hidrotehnika znašala okrog 3000 m3. Poleg naštetega je program vključeval sanacijo poškodbe z zložbo iz lomljenca na veliki Božni pri Pograjskem domu ter čiščenje prodnih zadrževalnikov na Petačevem grabnu, na Mačkovem grabnu, Prošci in Belici. Hidrotehnik je tako že v septembru začel dela po predpisanem programu in večji del interventnih del do konca oktobra, ko so se zaradi vnovičnih obilnih padavin spet pojavile visoke vode, tudi zaključil. Vendar je oktobrsko deževje večino opravljenega dela uničilo in tako s sabo odneslo tudi večino dodatno pridobljenih sredstev za interventna dela. A pridobljeni znesek je le kaplja v morje …

 

Kljub vsemu pa župan Franc Setnikar, kot predstavnik Občine Dobrova - Polhov Gradec, pravi, da tako z Agencijo RS okolje kot tudi s koncesionarjem, Hidrotehnikom, d. d., in ne nazadnje z direkcijo za ceste posebej v zadnjem času izredno dobro sodelujejo. »Dela potekajo in dejstvo je, da s sredstvi, ki jih imajo na voljo, dobro razpolagajo,« pravi.

 

Kje je denar – letno 25 milijonov evrov za vzdrževanje vodotokov?

V javnosti smo v zadnjem času lahko pogosto zasledili podatke, da Arso za vzdrževanje vodotokov nima dovolj denarja, pa čeprav ga Vodni sklad za ta namen na leto prejme kar 25.000 evrov. Denar torej ne pride na pravi naslov. In kaj sklad s tem denarjem počne, kje obtiči? Saj laična javnost sama ugotavlja, da so se vodotoki rek redno vzdrževali pred kakimi dvajsetimi leti, od takrat pa skoraj ne pomnijo, da bi v rečno strugo kdo, razen morda domačina, posegel z lopato, kaj šele s katerim od strojev. Žalostna resnica, ki pa je tudi vse bolj glasna, je ta, da se večji del teh sredstev iz Vodnega sklada prenaša za pridobitne dejavnosti, kot je gradnja hidroelektrarn. Na Arso torej pride vsako leto le okoli 7 milijonov evrov za vzdrževanje vseh vodotokov v eni najbolj vodnatih držav na svetu.

Druga žalostna zgodba pa so neporabljena evropska sredstva za protipoplavne projekte. Iz programa 20072014 smo namreč porabili le 22 odstotkov  51 milijonov od 74, ki smo jih dobili na voljo, in to le zato, ker nekdo na odgovornem ministrstvu ni pripravil projektov in zagnal del na vodotokih.

 

Kaj bi lahko rešil zadrževalnik?

Čeprav so mnogi ob oktobrskih poplavah, ki so prizadele tudi del Ljubljane, s prstom kazali na vse tiste, ki nasprotujejo gradnji zadrževalnika, je to popolnoma neupravičeno. Župan Franc Setnikar je tudi javno večkrat poudaril, da je bila Uredba za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju reke Gradaščice sprejeta že pred enim letom, vendar se do danes še ni začela izvajati. Uredba namreč v prvi vrsti načrtuje ureditev in obnovitev vseh vodnih objektov, ki obstajajo, ter dograditev še nekaterih novih objektov, s čimer bi zagotovili boljšo pretočnost, upočasnitev struge in počasnejši tok. Vedeti je namreč treba, da Ljubljana ni »plavala« le zaradi Gradaščice, temveč je oktobra Vič in Rožno dolino poplavila tudi Glinščica. A glavno težavo, povezano z neizvajanjem Uredbe, župan vidi v zagotavljanju sredstev, ki jih preprosto primanjkuje, vse to pa stane – že financiranje izdelave projektov za posamezne ureditve, kaj šele izvedba. »Kazanje s prstom na nas je popolnoma neupravičeno, saj smo pri snovanju in sprejetju Uredbe konstruktivno sodelovali,« pravi Setnikar in nadaljuje: »Stvari se morajo začeti izvajati, potem bo varnejša tako Ljubljana kot tudi naša občina, saj smo vsi državljani za državo enako vredni – tu ni drugorazrednih.«

Resnica o zadrževalniku pa je tudi ta, da bi zadržal le 4 % vode, preostalih 96 % bi morali zavarovati z drugimi ukrepi. Takole je zapisano v uradnem dokumentu gradiva strokovne delovne skupine Mestne občine Ljubljana: V Državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane (DPN) so predlagane 3 vrste ukrepov, in sicer: povečanje pretočnosti struge Malega grabna od Bokalc do izliva na pretočnost, ki je bila določena v fazi načrtovanja Malega grabna (približno 100 % večja pretočnost od današnje); kontrolirano razbremenjevanje na Ljubljansko barje do Curnovca v enem ali dveh koridorjih vzhodno in zahodno od deponije Barje; zadrževanje dela visokih vod na porečju Gradaščice na območju Razorov. Zadrževalnik s prostornino 1,2 * 106 m3 zmanjšuje le manjši del visokih vod (zmanjša pretok s povratne dobe 100 let na povratno dobo 50 let, oziroma zadrži približno 4 % visokovodnega vala Gradaščice in Horjulke). A kaj ko dokument nikoli ni zaokrožil v javnosti in ji predstavil resnično plat zgodbe o zadrževalniku.

 

Narava odplaknila že okrog milijona občinskega proračuna

Pri ukrepanju ob naravnih nesrečah in saniranju škode bi se država morala zgledovati po delu občine. Pogodbeni izvajalci, ki po pogodbi opravljajo redno letno vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti ter zimsko službo v skupni dolžini nekaj več kot 100 kilometrov, vanj pa glede na Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah sodijo tudi intervencijski ukrepi in zagotavljanje prevoznosti cest ob neurjih, so tako na terenu takoj, ko je to mogoče. »Občanom enostavno ne moreš reči, naj čakajo na cesto še en mesec, ker je prej treba urediti papirje in zagotoviti sredstva; tako pač ne gre, zadeve je treba rešit takoj,« pojasni župan. V izrednih razmerah se sprva izvedejo nujna dela, na podlagi opravljenega izvajalci izstavijo račun, šele pozneje se iščejo možnosti za pridobivanje sredstev, ki zahtevajo rebalans proračuna. Tako je na septembrski izredni seji, po avgustovskem neurju, še stari občinski svet sprejel rebalans proračuna in prerazporedil sredstva na treh postavkah. Zaradi občutno povečanega obsega cest za vzdrževanje, višje kakovosti izvedbe del ter izredno neugodnih vremenskih razmer so se sredstva na postavki »Upravljanje in tekoče vzdrževanje lokalnih cest« povečala za 150.000 € (s 631.460 na 781.460 €). Ta sredstva so namenjena za popravilo makadamskih vozišč (gramoziranje, grediranje, odvodnjavanje, čiščenje prepustov, menjava uničenih prepustov, ureditev brežin). Iz istega razloga je občina morala tudi na proračunski postavki »Upravljanje in tekoče vzdrževanje javnih poti« zagotoviti dodatna sredstva, ki so namenjena za vzdrževanje javnih in krajevnih cest, ki niso v upravljanju pogodbenega izvajalca; za zimsko vzdrževanje krajevnih cest v skupni dolžini 129,39 km; za večja vzdrževalna dela, kot so sanacije brežin, razširitev in utrditev spodnjega ustroja ter sanacije po neurjih, in sicer na nivoju KS. Posledice neurja so zahtevale dodatnih 151.900 € (s 333.000 € na novo vrednost 484.900 €). V proračun občine pa se je z rebalansom uvrstila tudi nova postavka, »Sanacija cest po neurju«, v višini 140.000 €. Namenjena je za intervencijska sredstva za najnujnejša dela pri zagotavljanju prevoznosti cest – za pokrivanje stroškov za vzpostavitev in zagotavljanje prevoznosti cest po neurju, ki je prizadelo občino v noči s 4. na 5. avgust in v noči z 20. na 21. avgust.

A to so zgolj številke po avgustovskem neurju, ki ne vključujejo zadnjega, oktobrskega deževja, ki naj bi veljalo za celo najhujše. Zadnje številke, ki bodo skupno prav gotovo presegle milijon evrov, bo obravnaval že novi občinski svet, in to kaj kmalu, o tem pa v naslednji številki Našega časopisa.

 

 Nadja Prosen Verbič

foto: npv





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
05.12.2016
Danes ni dogodkov.
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.