Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo oblačnost od jugozahoda prehodno širila tudi nad osrednjo in del vzhodne Slovenije. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem od 0 do 5 stopinj C.
-2°C | 4°C
torek, 06.12.2016
-2°C | 5°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 5°C
petek, 09.12.2016
-3°C | 9°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
4°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

"Super živila rastejo pred našim nosom"...


GOSPODARSTVO, INTERVJU, SOSED SOSEDU

| |
17.05.2016      21:45
A A

"Super živila rastejo pred našim nosom"


Življenje jo je naučilo veliko. Izkusila je, da zares za mnoge bolezni rastejo rožice, kot pravi teta Pehta, in da za vsakim dežjem posije sonce, kot pravi znan slovenski pregovor. Zeliščarka Margita iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu je po hudi operaciji na srcu ter izgubi službe našla mesto tam, kjer si je vedno želela – v naravi, med čebelami in zelišči. Iz rastlin vzame kar je zdravilnega, poskrbela pa bo, da bo zdravilen in okusen tudi čaj grofa Blagaja.


Na domačem zeliščnem vrtu
Na domačem zeliščnem vrtu
Deli:

Življenje vam ni prizanašalo, potem pa je sledilo spoznanje, da za vsakim dežjem posije tudi sonce.

Drži. Po hudi operaciji na srcu sem bila kar nekaj časa na bolniški. Kasneje sem našla delo v podjetju, kjer so kaj kmalu začeli odpuščati in tudi sama sem kot komercialistka pristala na zavodu za zaposlovanje. Službe nisem našla, zato sem se usmerila v naravo, kjer sem se našla in si sama ustvarila službo. Najela sem njivo in posadila zelišča ter samooskrbni zelenjavni vrt.

In konjiček je postal tudi vaše delo in zaposlitev. Kako je do tega prišlo?

Sama sem bila vedno rada v naravi. Vseskozi sem živela z naravo. V njej sem iskala zdravilne rastline za svojo bolezen. Moj vrt je bil vedno samooskrben. Zelenjavo in zelišča celo življenje pridelujem sama. O tem me je veliko naučila moja mama, tako kot tudi o divji hrani. Vse to je bil sprva le moj hobi, potem pa je ideja o lastnem podjetju, ki je sicer živela leta, prišla spontano. S partnerjem sva čebelarja in okoli čebelnjaka sva posadila zelišča, zaradi čebel. Ker se zelišča hitro razraščajo, sem viške začela razdajati prijateljem. Nekatera zelišča pa sva uporabila v skupnem projektu – ustvarila sva zeliščni med. Nastale so različne vrste, od medu z okusom timijana, mete, ameriškega slamnika, smrekovih vršičkov, žajblja, pehtrana in vse do medu s sokom rdeče pese, ki je najin adut. Vsak od njih ima svoj zdravilni učinek, je edinstven in na trgu lepo sprejet. Predvsem med s sokom rdeče pese priporočajo onkološkim bolnikom in vsem bolnikom po operacijah in slabokrvnim. Pred kratkim sva ga predstavila v ljubljanski Mestni hiši kot enega od projektov z družbenim učinkom. Kar je pomagalo meni, bo pomagalo tudi drugim. Jaz sem si po operaciji z njim pozdravila krvno sliko.

Zeliščarji ste znani predvsem po zdravilnih čajih. Se pri vas najde kakšen poseben?

Čaj iz ajde je moj adut med čaji. Tudi ajda je bila sprva posejana zaradi čebel. Nekoč sem prebirala članek o njenih zdravilnih učinkih in porodila se mi je ideja. Iz nje sem naredila čaj, po katerem ljudje pogosto povprašujejo. Ajda je starodavno zdravilo, čisti kri, jača stene žil in posledično uravnava pritisk. Sicer pa pripravljam številne čajne mešanice ali samostojna zelišča, ki koristijo imunski odpornosti ali drugim zdravstvenim težavam. Sem lokal patriot, zato nabiram le domača zelišča – navaden regrat, rman, trobentice, marjetice, lapuh, preslico, smrekove vršičke, navadno koprivo in številne druge, saj želim ozaveščati ljudi, da na našem vrtu raste najbolj zdrava hrana, super hrana.

V teh dneh, ko je pomlad v polnem razcvetu, imate torej veliko dela, pa ne le zaradi nabiranja zdravilnih pomladanskih cvetov, pač pa tudi zaradi urejanja zeliščnega vrta, ki nastaja v osrčju Polhovega Gradca.

Res je, te dni sem polno zaposlena. Vse se je zaradi slabega vremena nekoliko zavleklo. Sedaj pa hitim z nabiranjem zelišč za čaje, za katere je potrebno primerno poskrbeti, potem je tu moj veliki projekt – zeliščni vrt, ki ga prav tako urejam, in nazadnje so tu še tržnice, sejmi in festivali, kjer sem prisotna s svojimi izdelki, pridelki in sadikami. Del njive bo samooskrbni z zelenjavo in ostalimi poljščinami, v drugem delu pa že nastaja pravi zeliščni vrt. Namenjen bo za oglede in ozaveščanje o zdravem načinu prehranjevanja in samooskrbi. Prav vsak si lahko pridela svojo zelenjavo in zelišča. Zaenkrat pa imajo tam svoje mesto ajda, pehtran, drobnjak, timijan, materina dušica, marjetice, rabarbara, meta, melisa, črna kumina, plahtica, hermelika, ameriški slamnik, sivka, žajbelj, sladki pelin, jagode in še in še. Vse čaka presaditev, dosaditev novih in ureditev zeliščnega vrta, ki bo primeren tudi za ogled, z urejenimi gredicami in pohodnimi potmi. Žal mi je vreme načrte zamaknilo, slej ko prej pa bo projekt odprt. O tem boste vsi pravočasno obveščeni. Moja velika želja in naslednji projekt pa bo organiziranje festivala zelišč v Polhograjski graščini.

Na tem vrtu bodo zrasle tudi rastline, ki bodo sestavljali nov produkt Dobrot Blagajeve dežele, in sicer Blagajev zeliščni čaj. Nam izdate recepturo?

Blagajev zeliščni čaj bo nekaj posebnega in hkrati tak, da bo odgovarjal vsem okusom. Sestavljen bo iz zelišč, ki jih je mogoče nabrati v našem kraju. Predvsem pa bo imel zdravilno funkcijo. Ker ima grajska lipa velik pomen, bo tudi čaj delan na osnovi lipe. Mogoče ga bo tudi kupiti, in sicer v Polhograjski graščini, na sejmih in festivalih z zdravo hrano ter predstavitvah in promocijah občine.

Na zeliščnem vrtu sadite vse meni poznane rastline, kaj pa kakšna popularna novost iz tujine?

Sem lokal patriot, zato bodo na mojem zeliščnem vrtu našle mesto zgolj avtohtone rastline. Le nekaj imam tujerodnih, ki pa so se skozi leta klimatizirale pri nas. Moj namen je namreč ozaveščati ljudi, da bodo znali pravilno uporabljati tisto, kar raste pri nas. Sama ne maram tako imenovanih super živil, ki prihajajo v prahu iz tujine, saj je dokazano, da ta resnično ne delujejo, ampak je učinek le psihološke narave. Niti ne vemo kaj vse vsebuje. Nam super živila rastejo pred našim nosom.

Nabiranje zelišč, posebej pa divje hrane v naravi, je lahko včasih tudi nevarno, zato je potrebno imeti znanja. Kje ste jih pridobivala?

Posebej uživanje divje hrane je lahko nevarno. Slišali smo že za primere, ko so ljudje misleč, da jejo čemaž, jedli liste šmarnice in tako pristali v bolnišnici. Prav tako je z gobami in ostalimi divjimi rastlinami. Tudi napačno kombiniranje zelišč lahko povzroči kontradiktorne učinke. Potrebno je biti previden. Pri nekaterih se uporabljajo korenine, drugje stebla, spet pri tretjih cvetovi, nekatere pa so zdravilne cele, tak je na primer regrat, fantastičen za razstrupljanje. Znanja so dragocena. Sama sem bila na številnih predavanjih, opravila sem šolanje zeliščarstva in socialnega podjetništva. Znanje pa črpam predvsem iz knjig. Ne smem pa pozabiti na vse "tete Pehte" – mamo, sosede, starejše gospe, ki so mi iz izkušenj podajale znanje, njihove nasvete vselej rada upoštevam. Po tolikih letih sem našla svoje recepture, ki so pomagale meni in drugim, zato se jih držim in jih z veseljem širim naprej.

Ljudje pogosto zelišča nabirajo sami in jih sami skladiščijo. Kaj morajo pri tem vedeti?

Zelišča je potrebno nabirati v suhem in sončnem vremenu, pred cvetenjem. Takrat vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Držim se nasveta ene od prijateljic, zeliščarke, ki mi je svetovala, da nabiram zelišča takrat, ko jih obiskujejo čebele. One vedo, kdaj imajo v sebi največ učinkovin, ki so zdravilne tudi za človeka. Priporočljivo jih je striči, ne ruvati. Sama nabiram zelišča le mlada. Ko bujno zacvetijo, pustim cvetove čebelam, da imajo dobro pašo. Sušiti jih je priporočljivo v temi, v suhem prostoru in na naravnih materialih. Nato jih je treba pravilno shraniti. Tako bodo tudi posušena zelišča ohranila svojo zdravilno moč, lepe barve in ne bodo zbledela oziroma posivela.

Pravijo, da od dela ni jela, ni dovolj da delo le cenimo, pač pa ga je potrebno tudi prodati. Je trg za zeliščarje danes zahteven?

Zahteven je že sam začetek, odpreti podjetje. Sama sem želela delati po črki zakona, zato sem se zares poglobila in natančno preučila zakonodajo, ki se povrhu vsega še vsakodnevno spreminja. Odgovore na svoja vprašanja sem iskala pri odgovornih inštitucijah, kjer je izredno težko dobiti konkretno informacijo ali nasvet Vse je potrebno najti sam, v zakonih in uradnih listih, in da se v njih znajdeš, je potrebnega ogromno časa. V začetku novembra lansko leto mi je uspelo odpreti podjetje Dežela zelišč. Vse to je pomenilo konkreten finančni zalogaj, saj so pogoji za tovrstno dejavnost zelo strogi in nadzorovani. Sedaj pa se s produkti prebijam na trgu. Moje izdelke, kot so domači čaji, zeliščni sirupi, različni okusi zeliščnega medu, sortni med, med s sokom rdeče pese, vložen česen in šalotka, čemaževi popki, sadike zelišč, zeliščne aromoterapijske blazinice, predvsem pa izdelki namenjeni za naše zdravje, je mogoče kupiti na tržnicah na Vrhniki in na Viču, kjer sem redno prisotna, prav tako tudi na prazničnih sejmih v Polhovem Gradcu, Horjulu, Podpeči, Trzinu, Mengšu, Celju, na Logu in drugod. Tako danes že lahko rečem, da so ljudje moje izdelke lepo sprejeli in se vračajo ponje.

Prihaja sezona klopov. Nam zaupate,  kako se teh nadlog ubranite vi?

Ne uporabljam kemičnih pripravkov, si pa noge in roke natrem z limoninim sokom. In deluje.

Tudi sončni meseci, ki bi sicer morali biti že tu, prihajajo. Kaj svetujete, kako zaščititi kožo?
Pred soncem se je potrebno zaščititi s senco in oblačili, predvsem ko je visoko in žgoče. Šentjanževo olje je zelo dobro za kožo, nima pa visoke UV zaščite. Kremo za sončenje si zato kupim. Z domačo ognjičevo kremo pa vzdržujem lepo in zdravo kožo. Predvsem pa je potrebno paziti, kaj pojemo. Zato si čim več zdravja pridelajmo sami, doma!

 

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv

 

 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
05.12.2016
Danes ni dogodkov.
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.