Logo MojaObčina.si
DANES
11°C
7°C
JUTRI
17°C
1°C
Oceni objavo

"Naša vizija je ostati podeželska občina"

Franc Setnikar vodi občino Dobrova - Polhov Gradec drugi mandat in v tem času so že bili vidni nekateri sadovi dela, ki ga skupaj s sodelavci opravlja. V preteklem letu so se zaključile nekatere naložbe, ki so bile predmet razprav in občinskih proračunov več let oziroma desetletij. Še vedno pa se najdejo projekti, ki na črni listi še naprej vztrajajo. Povprašali smo ga o enih in drugih ter nekaj več besed namenili turizmu, ki postaja vse bolj svetla točka zelene, aktivne občine v osrednjeslovenski regiji.

V vlogi župana ste drugi mandat. Če bi vas prosili, da izpostavite enega ali dva dosežka v preteklem obdobju, katera bi izpostavili?

Mislim, da je največji dosežek izgradnja navezovalne ceste do Osnovne šole Dobrova. Šola je bila zgrajena pred štiridesetimi leti in že takrat se je govorilo o ureditvi novega dostopa. To se ni zgodilo. V lanskem letu pa je to uspelo in dobro služi svojemu namenu. Gradnja je bila težavna, še preden se je začela, predvsem zaradi konfiguracije terena, potrebno pa je bilo veliko usklajevanja z lastniki zemljišč, saj je bilo v nekaterih primerih treba odkupiti, drugje menjati zemljišča, skratka tukaj bi izrekel zahvalo, da so prisluhnili potrebam kraja. S tem dostopom smo zagotovili optimalno povezovalno cesto, hkrati pa razbremenili javne poti v starem delu Dobrove, kjer je prej potekal transport, saj smo del poti celo zaprli oziroma ga omejili zgolj na stanovalce in dostavljavce, s tem pa tudi med prebivalce tega dela kraja vnesli neko olajšanje. Drug pomemben dosežek, ki si ga štejem v ponos, so mrliške vežice. Vsi kraji, kjer so pokopališča, potrebujejo poslovilne vežice. V Polhovem Gradcu je bila ta zgodba dolga in je zaključena, letos pa se bo bosta vežici dokončno zgradili še v Črnem Vrhu in Šentjoštu. Tako bomo imeli povsod primerne kraje, kjer se od pokojnika lahko poslovimo na primeren način.

Kateri so poleg že naštetih projektov še tisti, ki so po vašem mnenju še pomembno prispevali k razvoju krajev in vasi v občini?

Izgradnja mostu v Zalogu je bil tudi eden večjih projektov. Šlo je za most, ki se je podiral in ni bil več varen za promet, večkrat smo ga popravljali in podpirali. Projekt, ki je vzel veliko energije že pri pripravi, potem pri pridobivanju dovoljenj in seveda tudi pri gradnji. Projekt je zaključen, odlično izveden in takšnih projektov si moramo v občini le še želeti. Eden dolgotrajnih projektov, ki se trenutno izvaja in bo konec leta zaključen, je še izgradnja čistilne naprave v Polhovem Gradcu. Upal bi si reči, da je od začetka izdelave projektne dokumentacije do podpisa pogodbe in začetka del preteklo skoraj 10 let. Največjo težavo je predstavljalo soglasje ARSO. Sredstva za to investicijo bo v celoti zagotovil javni holding, enako je postopek tudi že v teku za rekonstrukcijo oziroma izgradnjo nove čistilne naprave na Dobrovi, za katero pa  občina skupaj  z Javnim podjetjem Vodovod-kanalizacija trenutno pripravlja razpis za izdelavo projektne dokumentacije. Predvidena investicija na Dobrovi je že vključena v proračun občine.   

Decembra je občinski svet potrdil občinski proračun, ki predstavlja izredno pomemben dokument in je povezan z nadaljnjim razvojem občine. Kaj so glavne spremembe, čemu ste namenili več sredstev in pri čem ste morali zategniti pas, če sploh?

Naj tu najprej omenim zadevo, ki je v lanskem letu močno zaznamovala naš proračun. Gre za delež, ki smo ga morali nameniti za izgradnjo regijskega centra za obdelavo odpadkov (RCERO), v lanskem letu je znašal okrog 550.000 evrov. Projekt je bil sofinanciran z velikim delom evropskih sredstev. Zaradi navodila ministrstva za finance MOL, da se mora celotna investicija finančno zaključiti v letu 2016, vključno s sredstvi vseh občin, solastnic RCERO, med katere sodi tudi naša občina, je precejšen del sredstev, ki so bila prvotno namenjena investicijam, bil namenjen za skupno investicijo, zato pa so v lanskem letu določene izpadle ali so bile opravljene v manjšem obsegu, kot bi sicer bile. Bom tu kar konkreten, lastna sredstva smo zbrali na škodo obnove cest, centra na Dobrovi, mrliških vežic, načrtovanih del v naselju Selo, tako da bodo nekatera dela kljub prvotnim načrtom opravljena šele letos.

Kolikšen je bil skupen znesek, ki ga je občina morala prispevati za RCERO in kaj po vašem mnenju imajo občani od tega?

Občina je kot solastnica za ta projekt prispevala okrog 730.000 evrov naših lastnih proračunskih sredstev. To je veliko, to je strošek, ki ga lahko v enem letu namenimo za investicije. Občani smo z izgradnjo centra obdržali urejen odvoz odpadkov in to po najbolj ugodni ceni daleč naokoli ter si zagotovili nemoteno izvajanje službe zbiranja in odvoza odpadkov za daljše obdobje, kar pa ni zanemarljivo, glede na dejstvo, da je tovrstna problematika v Sloveniji trenutno zelo izpostavljena. Dejstvo je, da kakorkoli bi se stvari sami lotili, tako nizkega stroška za občana ne bi mogli doseči. To je velika ugodnost za vse, ki tu živijo, in prav je, da se tega zavedamo.

Mnogi priložnost za zategovanje pasu vidijo v krčenju občinske uprave, pri vas pa se je v lanskem letu ta celo razširila. Zakaj?

Pravzaprav gre za zmanjšanje in racionalizacijo stroškov za izvajanje upravnih nalog občine ter povečevanje učinkovitosti uprave ter zagotavljanje boljših storitev za občane. Lani smo na novo zaposlili urbanistko, stroški za plačo so bili prerazporejeni in znižani s postavk za plačila zunanjih izvajalcev. Poleg tega pa je zaposlena urbanistka prisotna vsak dan, polni delovni čas, in se ukvarja izključno z vsebino in primeri naše občine. Pred tem je bil urbanist zunanji sodelavec, ki je bil prisoten le enkrat tedensko, njegov strošek pa je bil kljub vsemu višji. Podobno je z odločitvijo za zaposlenega za vodenje investicij, ki ga bi morali zaposliti po mojem mnenju že pred desetimi leti. Tudi na tem področju  se nam zmanjšujeta stroška zunanjih sodelavcev ter priprave investicijske dokumentacije. Poleg tega pa so morali biti v vse velike investicijeh vključeni še zaposleni z drugih področij, tako da so se vsebine prevečkrat drobile in morda celo podvajale. Za to delo mora biti zaposlena strokovno usposobljena oseba, stalno prisotna na občini, zaradi sprotnega izvajanja nadzora in spremljanja poteka investicij. Tudi letos načrtujemo zaposliti dodatno osebo v režijskem obratu, saj se je izkazalo, da javni delavci na terenu potrebujejo vodjo, odgovornega, ki bo znal načrtovati in odgovorno razporejati delo na terenu. Občina Dobrova - Polhov Gradec ima trenutno 13 zaposlenih, vključno z delavci v režijskem obratu, kar jo še vedno uvršča med občine z najmanj zaposlenimi glede na število prebivalcev. Postati želimo še boljši, povečati dostopnost storitev občanom, z objavami biti še transparentnejši, povečati želimo sodelovanje prebivalcev na lokalni ravni.

Na temo pridobivanja evropskih sredstev ob sprejemanju občinskega proračuna vedno leti kakšna pikra. Kaj bi povedali bralcem, kje so ovire? Obstajajo kakšne analize za preteklo leto, koliko sredstev in od kod jih je občini uspelo počrpati?

Lahko rečem, da smo v obdobju prejšnje evropske perspektive kandidirali povsod, kjer smo to možnost imeli. S sofinanciranjem ministrstva za kmetijstvo, MGRT in EU smo pridobili kar nekaj dodatnih sredstev in izvedli investicije, o katerih smo tudi že pisali. Nismo pa se prijavljali na operacije za sofinanciranje gradnje kanalizacije, saj ne izpolnjujemo osnovnega pogoja, ki je 2000 prebivalcev na aglomeracijo. Največ evropskih sredstev nam je uspelo pridobiti preko Lokalne akcijske skupine (LAS) in Ljubljanske urbane regije (LUR). Tu bom ponovno poudaril dejstvo, da je točkovanje glede na lego občine, saj nas kot občino osrednjeslovenske regije uvrščajo med razvite, pogosto nepošteno in nekorektno. Vsi, ki okvirno poznajo načine, pogoje in možnosti omenjenih občin pri pridobivanju zunanjih virov sredstev, vedo, da so realne možnosti relativno majhne, navkljub vloženemu trudu.

Na nek način lahko torej rečemo, da nas bližina Ljubljane po eni strani tepe, po drugi pa je to za nas velika prednost. Naveživa se pri tem na pomen turizma za našo občino, ki vsako leto dobiva pomembnejše mesto in zares začenja živeti. Kaj je po vašem mnenju prispevalo k izboljšanju stanja?

Mislim, da aktivno delo vseh, ki so želeli sodelovati, in pa seveda tudi vlaganja občine v promocijo in pripravo takšnih in drugačnih delavnic. To je tisto, kar počasi rojeva sadove. Večkrat naglas povem, da zame pomeni turizem, da pridejo ljudje in pustijo tudi nekaj denarja. Z vztrajanjem smo dosegli, da ljudje, naši občani, ki se lotevajo podjetništva, končno verjamejo, da od tega lahko tudi živijo. In to se mora le še nadaljevati in povečevati. Tudi na področju nočitev se miselnost spreminja in v občini že lahko najdemo okrog 30 namestitev. Mislim, da je prihodnost naše občine, predvsem Polhograjskega hribovja, v turizmu. Imamo izjemne možnosti, ki jih moramo videti, predstaviti in ponuditi turistom. Vendar, naj opozorim na vlogo občine pri tem – mi lahko le spodbujamo, omogočamo delavnice, pomagamo in poslušamo, ne moremo pa se turizma iti, to je na občanih. Občina je med drugim tudi v postopku ocenjevanja projekta Slovenija Green, kjer bomo kot občina prepoznani kot zelena turistična destinacija.

Občina je pomemben korak pri razvoju turizma naredila tudi z ureditvijo statusa javnega zavoda Polhograjska graščina, ki postaja prepoznaven. Kako ocenjujete delo zavoda?

Želja občine je bila že vsa leta v Polhovem Gradcu narediti na področju turistične ponudbe nekaj več, zato tudi oživitev javnega zavoda, v katerega smo vložili že kar nekaj sredstev. Trudimo se, da bi na ta način dosegli neko profesionalnost in bi ljudje to prepoznali. V lanskem letu se je z imenovanjem novega v. d. direktorja in novo zaposlitvijo naredil velik preskok k napredku v delu javnega zavoda. Program čajank so začeli tudi tržiti in število porok v Polhograjski graščini se je skoraj podvojilo. In verjamem, da se bo ta trend samo še stopnjeval, najboljše in najzanesljivejše reklame pa so tiste, ki grejo od ust do ust. Seveda si želimo še več, moramo pa se zavedati tudi omejitev te lokacije. Tu smo udeleženi trije – ministrstvo za kulturo oziroma tehnični muzej, javni sklad kmetijskih zemljišč in občina oziroma javni zavod. Vsak od nas je lastnik določenega dela zemljišča ali poslopja in te sile združit, da bi se kakšen projekt hitro izpeljal, je skoraj nemogoče. Glede graščine smo trenutno v fazi urejanja razmerij med lastniki in upravljalci, kar želimo doseči v letošnjem letu s pripravo upravljavskega načrta, katerega pripravo in izvedbo bo koordinirala občina. Sicer pa se bo glede na doseženo stavbno pravico počasi začela obnova Pristave, pred tem pa bo potrebno pridobiti še gradbeno dovoljenje in urediti sofinanciranje iz drugih virov, saj lastnih sredstev občina za ta namen v tem obsegu nima. Je pa objekt idejno odlično zasnovan in pokriva različne vsebine in bi pomenil velik napredek pri razvoju turizma v občini. Zato se bomo potrudili, da sredstva pridobimo, morda preko LUR, kjer pritiskamo, da bi se prioritete operativnega programa spremenile. Sicer pa imamo letos v načrtu izvesti še projekte, kot so ureditev Blagajeve doživljajske poti, priprava programov enodnevnih oz poldnevnih pohodniških izletov z vodnikom, priprava programa ogleda vremenskega stolpa na Pasji ravni, priprava celodnevnega kulinaričnega produkta Dobrote Blagajeve dežele (produkt je pripravljen, trženje bo organizirano v okviru Turizma Ljubljana od 1. 4. dalje) ter pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo Grajske pristave, kjer načrtujemo urediti sedež razpršenega hotela. 

Velik doprinos k razmahu posebej dnevnega turizma bi v občini pomenila tudi kolesarska steza. Kako obetavna je ta zgodba?

Kolesarska steza bi res bila dobrodošla, vendar posluha za ureditev ni. Projekti, ki smo jih izdelovali že pred leti, sicer ostajajo, ni pa bilo doseženega nobenega vidnega napredka. Je pa realno pričakovati kolesarsko pot iz horjulske doline v našo občino, saj se z občinama Log - Dragomer in Horjul dogovarjamo za skupni projekt povezovalne medobčinske kolesarske poti, ki ga bomo prijavili in poskušali izvesti s sredstvi LAS. Cilj, ki ostaja, pa je to povezati še s polhograjsko dolino. Ne upam si napovedati, kdaj bi to lahko bilo, bo pa prav gotovo trnova pot vse soglasodajalce – naravovarstvenike, vodarje, kmete in druge prepričati, da kolesarska pot mora biti, saj ta ni nujna le za razvoj turizma, pač pa tudi za varnost ljudi.

Vsako  leto se v občini srečujete s poplavami in plazovi. Kaj je bilo v preteklem letu storjenega na tem področju in kakšni so načrti?

V preteklem obdobju je bilo na tem področju narejenega veliko in pridobljenih kar nekaj sredstev. Sedaj pa se delajo projekti za zagotavljanje poplavne varnosti na Šujici, za kar je projekt izdelan in se bo vložila vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. V enaki fazi sta tudi projekta od sotočja Male vode in Božne skozi celoten Polhov Gradec, ki se zaključi nekje pod gradom, ter za zaščito območja Dolenje vasi. Izdeluje se tudi projekt za ureditev Petačevega grabna v dolžini treh kilometrov. Če bodo vse te projekte iz prve faze uredbe uspeli realizirati v predvidenih treh letih, bo to tako za ministrstvo oziroma direkcijo za vode kot tudi našo občino velik uspeh, kar pa bo, glede na izkušnje in dinamiko pridobivanja dokumentacije, izredno težko.

Kateri so tisti projekti, ki ostajajo na papirju, in kdaj pričakujete vidne posledice?

V začetku letošnjega marca se pričakujejo vidne aktivnosti projekta prenove državne ceste skozi Srednjo vas, čez Jerišev klanec do ovinka, v sklopu katerega se bodo ustrezno uredila tudi postajališča. Zanj je že bila podpisana pogodba, izvajalec je bil uveden v delo, dela je ustavila zima, zato so zasilno zakrpali tudi luknje na cestišču. Ta projekt vodi država oziroma direkcija za ceste, s katero smo jeseni uspešno zaključili dela na regionalni cesti skozi Gabrje. Na tem delu prenovljene ceste smo v dogovoru, da v letošnjem letu umestimo še avtobusno postajo z izogibališči na obeh straneh. V izdelavi je tudi projekt od Dvora do Žerovnikovega grabna, ki naj bi se izvajal v štirih fazah, začel pa morda že v naslednjem letu. Preostane le še odsek Dvor–Srednja vas, nad odsekom, kjer redno poplavlja, in pa odsek Setnik–Ljubljanica. Tudi ta dva odseka nista postavljena na stranski tir, pač pa se o njih pogovarjamo, posebej drugi odsek je problematičen zaradi potrebne pridobitve soglasja naravovarstvenikov. Naj pri tem dodam, da sem vesel, ker je direkcija za ceste z našimi prigovarjanji le uspela cesto Ljubljana–Polhov Gradec vključiti v državni načrt razvojnih programov in če se bo takšna dinamika nadaljevala, bo to odlično. V proračunu za letos imamo pločnik ob horjulski cesti, ki se tudi že vleče več kot 10 let. Konec leta smo naredili geodetske posnetke zaradi ugotavljanja lastništev, sedaj pa bo treba pridobiti soglasja in če nam s pomočjo posluha prebivalcev to uspe, bo izgradnja možna že v tem ali naslednjem letu. Nadaljevali bomo tudi z ureditvijo ceste na Hruševem/Selu, kjer se bo nadaljevala tudi gradnja plinifikacije, sočasno s tem pa bomo skušali postaviti še javno razsvetljavo in pločnik. V mačrtu je ureditev ceste v Gabrju, in sicer Gabrje–Trpin (dobrih 300 metrov), pred tem pa bi radi tamkajšnjim gospodinjstvom pripeljati še javni kanal za kanalizacijo. V letošnjem in naslednjem letu se načrtuje gradnja še druge faze kanalizacije v vasi Brezje, in to tam, kjer ta priklop še ni bil mogoč zaradi težav s pridobitvijo soglasja lastnikov. To je problem, saj bi ob prvi izgradnji investicijo pokrival holding, sedaj pa bomo morali za to nameniti lastna proračunska sredstva. V izdelavi je še projekt zunanje ureditve Osnovne šole Polhov Gradec, zunanjih igrišč in parkirišča. Predvidenih je tudi nekaj sredstev za projekt "park and ride" na Dobrovi, ki pa čaka na pridobitev soglasij glede nakupa zemljišč ter sprejem novega OPN. Z njegovo ureditvijo bi poleg vsebine poskušali tudi postopoma izgrajevati zunanji videz Dobrove.

Omenili ste, da nekateri projekti stojijo tudi zaradi postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN), na katerega se čaka že nekaj let. Kje se je ustavilo?

Predlog novega OPN je v fazi pridobivanja mnenj oziroma soglasij s strani ministrstev in drugih organov. Moram povedati, da niso nič kaj optimistična. Trenutno hodimo na sestanke in se pogajamo. Skušamo jim dopovedati, da je občina Dobrova - Polhov Gradec posebnost v tej osrednjeslovenski regiji, kajti je izredno razgibana, ima dve dolini, ki se še razcepljata v grabne in druge manjše zaselke na pobočjih. Morali bodo razumeti, da na našem območju razpršena poselitev obstaja in mora še naprej obstajati, kajti drugače se bodo ljudje začeli odseljevati. Večina izmed 400 podanih vlog za spremembo namembnosti zemljišča rešuje obstoječe stanje ali si želi vzpostaviti nekoč obstoječe stanje (tam, kjer gradnja obstaja ali pa je nekoč obstajala). Torej ne gre za večje posege. Težko si je stanje realno predstavljati in problem razumeti, če zadevo gledaš, skicirano na papirju, ampak jo je treba videti. Morda nas pridejo pogledat. Predvsem pa ne moremo mimo dejstev, da je večji del občine, predvsem v nižinskem delu, že dolgo omejen z državnimi prostorskimi načrti za plin, vodo in elektriko. Od novega OPN pa ni odvisen le projekt P+R (park-and-ride), pač pa tudi nova podoba Dobrove.

Skoraj noben pogovor ne mine brez vprašanja, kaj pa poslovno-trgovski center na Dobrovi? V to ste vložili že kar nekaj energije, pogovorov, predlogov, končno tudi denarja, vendar pa vam ne uspe doseči dogovora z lastnikom. Še vedno verjamete v ureditev obstoječega objekta ali so misli usmerjene v drugo lokacijo?

Okrog objekta poslovno-trgovskega centra na Dobrovi potekajo aktivnosti že vrsto let, zadnjih šest let pa posebej na delu obstoječega objekta sedanje kmetijske zadruge in dvorane. Ker med občani pogosto slišim vprašanje – kdaj bo trgovina – moram jasno povedati, da občina ni tista, ki bi lahko gradila trgovino, temveč je tista, ki lahko pripravi le prostor, kjer je to dovoljeno, in med investitorji in lastniki pomaga doseči dogovor in zastavljene cilje. Tu smo vse aktivnosti peljali v smeri, da na tem prostoru zagotovimo javno-zasebno partnerstvo, da se zagotovi prostor za delovanje kmetijske zadruge, prav tako tudi trgovine. Pri tem pa je treba vedeti, da je za vse dejavnosti, ki niso javnega značaja, nujno najti nekoga, ki bo investicijo plačal. Trgovca, ki bo že v sam objekt vložil veliko denarja ali ga celo zgradil, je danes izredno težko najti, vsak bi prostore vzel zgolj v najem. Z mnogimi so potekali pogovori in vsak je imel svoje zahteve. Ne glede na vse, pa je bilo za nas pomembno, da kot občina zagotovimo prostore, kjer se bodo opravljale javne službe – knjižnična dejavnost, zdravstvena in zobozdravstvena, kulturna dvorana, prostor za društva in občinski prostori. Za vse to pa se mi je iz sklepnih pogovorov zdelo, da po mnenju predstavnikov zadruge ne sodi v sklop, ki je bil predviden za prenovo. Zato se mi postavlja vprašanje, ali je morda že res čas, da se občina z vsemi javnimi vsebinami umakne in poišče druge prostore, ta objekt pa prepusti kmetijski zadrugi, da se sama ukvarja s tem in poišče partnerje za trgovino. Ves čas se pogovarjati s figo v žepu, ne gre. Mi smo se korektno trudili, tudi z zunanjimi sodelavci, za nek kompromis. Vendar je vsak zahteval svoje, investitorjev pa danes manjka. Našli pa se bi, če bi občina spremenila svojo strategijo prostorskega razvoja in pristala na blokovsko gradnjo. Vendar so pri načrtovanju tega pozabili, kaj bi vse to lahko sprožilo, če le pomislimo na trenutne zmožnosti vrtcev in šol, poleg tega pa so objekti skoraj novi, tudi s prometno pretočnostjo bi imeli težave. S tem bi se kakovost življenja močno poslabšala in tega si ne želimo. Smo izrazito podeželska občina in naša vizija, zapisana v strategiji in prostorskem aktu, je to tudi ostati.

Nadja Prosen Verbič

Oglejte si tudi