Nov vodohran in povezovalni cevovod na Dobrovi

Dobrova, 12. maj – Krajevna skupnost Dobrova je praznovala, saj je krajanom v uporabo izročila novi vodohran, velik 200 m3, in prav tako nov povezovalni cevovod, dolg 650 metrov, z novo prečrpovalno postajo. Investicijo, vredno nekaj več kot 210.000 evrov, so krajani plačali sami.

"Danes je za našo Krajevno skupnost Dobrova in za vodovod Dobrova poseben dan," je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc, "to je v šestdesetletni zgodovini vodovodnega omrežja na Dobrovi ena največjih pridobitev, saj bomo s tem hidravlično uravnovesili posamezne dele vodovodnega omrežja, ki ste jih vi, krajani z lastnimi sredstvi gradili leta, Dobrovi pa omogočali razvoj za naslednja leta." Vsem se je zahvalil za sodelovanje v projektu, posebej pa izpostavil posameznike – Ivana Sveteta, Jožeta Ovna, Jožeta Gregorčiča, Rafka Peklaja, ki so v okviru Krajevne skupnosti Dobrova skrbeli in še skrbijo, da si krajani lahko kadarkoli natočijo kozarec ene najbolj kakovostnih vod. Posebno zahvalo je namenil Janezu Birtiču, ki je odstopil zemljišče, na katerem danes stoji nov vodohran. S tem je bistveno pripomogel k cenejši naložbi. Poudaril je, da je bila nova pridobitev v celoti financirana z lastnimi sredstvi in zato še toliko bolj premišljeno vodena. "To so sredstva vodovoda, ki so se v preteklih letih skrbno zbirala v okviru Krajevne skupnosti Dobrova z naslova plačevanja nadomestila za porabljeno vodo," je poudaril in navedel še nekatera druga dela, ki jih je in jih krajevna skupnost še izvaja. Opomnil je zavedanje o vse pomembnejši dobrini – kakovostni pitni vodi ter govor zaključil v želji, da krajani Dobrove stopijo skupaj in jasno izrazijo, kaj potrebujejo za prihodnost na Dobrovi.

Prerez traku ob odprtju vodohrana je simbolično podprl dobro sodelovanje, saj so moči še enkrat združili predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc, podpredsednik Andrej Urbančič, glavni upravitelj vodovoda Dobrova Rafko Peklaj in predsednik nadzornega odbora KS Vinko Kuder. Slednji je predsedniku v spomin poklonil prenosni USB-ključ s 700 fotografijami projekta. Pridobitve je ob koncu blagoslovil še dobrovski župnik Alojzij Golob ter prosil za božje varstvo zanje in vse krajane. Program dogodka so oblikovali tudi godbeniki Godbe Dobrova – Polhov Gradec in povezovalec Robi Kržič, udeležili pa so se ga še župan Franc Setnikar, predstavnik izvajalca del, predstavnik nadzornikov ter številni krajani, ki se zavedajo pomembnosti nove pridobitve na Dobrovi.

S pitno vodo iz vodovoda Dobrova, ki še edini v občini Dobrova - Polhov Gradec ostaja v upravljanju krajevne skupnosti, se oskrbujejo naselja Gabrje, Hruševo, Selo, Šuica, Stranska vas, Dobrova in Razori. Stari vodohran nad šolo je velik 100 m³, kar ni zadoščalo za nemoteno oskrbo porabnikov s pitno vodo. Tako je pred leti padla odločitev o izgradnji novega, večjega vodohrana, ki bo postavljen nižje od obstoječega in bo tako lahko pokrival dnevne konice širšega območja naselja Dobrova ter veje proti Komaniji. Takšen, ki bo razbremenil prečrpališča na sistemu, zamenjal nekatere manjše vodohrane, povečal tlak za vsaj 2 bara in vodo pripeljal tudi v bolj oddaljena gospodinjstva ter nenazadnje zagotovil požarno varnost, kar pomeni porabo vode omogočiti tudi v primeru večjih požarov. Skupina aktivnih mož se je zbrala v okviru krajevne skupnosti ter leta 2010 začela z iskanjem lokacije. Leta 2014 so našli idealno lokacijo na zemljišču Janeza Birtiča, ki je celotno parcelo, veliko 400 m², podaril krajevni skupnosti. Skupina je skupaj s projektantskim podjetjem Komunala projekt oblikovala idejno zasnovo ter uredila vso ustrezno dokumentacijo. Pred dobrim letom je z razpisom izbrani izvajalec, podjetje Trgograd, začel z deli v treh fazah. Strokovni nadzor je zagotovilo podjetje Altegran, za strojne instalacije je poskrbelo podjetje Mars inženiring, sicer pa so nad izvajalci nenehno bdeli najbolj zaslužni krajani, ki so pazili, da noben kubični meter materiala ni bil uporabljen za napačen namen ali odpeljan na drugo lokacijo. Tako so sicer porabili mnogo ur svojega časa, a prihranili mnogo evrov.

Kot zanimivost so zabeležili, da so zaradi nove infrastrukture izkopali 1060 m³ materiala in ga 630 m³ porabili za zasipanje, vgrajenega je bilo 150 m³ betona, 26.900 kilogramov železa, na novo je bilo narejenega 660 metrov povezovalnega voda (Ø 160 s pripadajočimi armaturami), zgrajene in asfaltirane je bilo 100 metrov dostopne ceste, urejene z odvajanjem meteorne vode, naknadno pa so poskrbeli še za elektronsko vodenje sistema oziroma krmiljenje na daljavo. Vse to je proračun krajevne skupnosti olajšalo za dobrih 210.000 evrov in to so bila v celoti sredstva, ki se tam zbirajo z naslova omrežnine. Podobnih projektov je bilo v zadnjih letih zaslediti kar nekaj, tudi v naši soseščini, vendar so bili končni izračuni le-teh od 2- do 3-krat višji. Zato je dotični projekt lahko lep zgled dobrega sodelovanja in vzornega varčevanja.