V Kopru smo obiskale vinsko klet Vinakoper, ustanovljeno leta 1947. Izjemne naravne danosti so skrbnim istrskim vinarjem omogočile bogato, tisočletno tradicijo vinarstva in vinogradništva slovenske Istre. Vinorodni okoliš Slovenska Istra se razprostira na valovitih gričih ob obali slovenske Istre, od Debelega rtiča do Sečovelj. Na desetih sončnih vinogradniških legah na 590 hektarjih negujejo različne vinske sorte. Ob avtohtonem refošku in malvaziji še rumeni muškat, merlot, chardonnay, sivi pino in druge. Klet je zgrajena iz značilnega istrskega peščenjaka, na leto pa pridelajo štiri milijone steklenic različnih sortnih in zvrstnih vin. Ob sprehodu po hiši refoška smo se srečale tudi s predmeti, ki so jih nekoč uporabljali v vinogradih in pri kletarjenju, videle smo zgodovinske etikete, ki so skozi desetletja krasile vinske steklenice, ter na koncu tudi pokusile sadove vinske trte.
V sončnem vremenu smo se odpeljale naprej, do Strunjana in domačije Knez. Ogledale smo si nasad kakijev, ki zelo dobro uspevajo v strunjanski dolini, kjer je kar 30 odstotkov vseh nasadov v Sloveniji. Blaga klima in dobra tla zagotavljajo dobre in kakovostne pridelke. Knezov oče je vojsko služil v Afriki in na poti domov se je ustavil tudi na Siciliji, kjer je zagledal nasad kakija in se zaljubil vanj. Ko se je vrnil domov, se je odločil, da bo tudi sam posadil kaki, in tako je ustvaril prvi tovrstni nasad v Strunjanu, družina Knez pa je postala največja proizvajalka kakija v regiji. V Sloveniji (več kot 90 odstotkov pridelave) je najbolj razširjena in na naše podnebne razmere najbolj prilagojena sorta kakija tipo. Kaki odlikujeta visoka vsebnost vitaminov (A in C), mineralov (kalij, kalcij, fosfor in železo) in prehranskih vlaknin ter nizka vsebnost beljakovin in maščob. Plodove obirajo v novembru, ko plod dobi rumeno barvo, tudi v bližini venčnih listov. Prezgodaj obrani niso tako okusni in so tudi pri postopku umeditve slabše obarvani. Že od leta 2001 v Strunjanu organizirajo Praznik kakijev z namenom, da bi ljudi seznanili s tem zdravim sadežem.
Ura se je pomaknila že krepko čez dvanajsto in morale smo nadaljevati pot proti Krkavčam. Lokalni vodnik nas je popeljal do vaškega trga in nas seznanil z zgodovino vasice. Ogledale smo si župnijsko cerkev sv. nadangela Mihaela, ki je bila posvečena leta 1633 in obnovljena leta 1738. Cerkev je zrasla sredi vasi, na veliki naravni skalni ploščadi, kjer je prvotno stala manjša cerkev, ob njej pa pokopališče. V njeni notranjosti sta ob izjemno lepo izdelanem tabernaklju kipa nadangela Mihaela in sv. Štefana prvomučenca, ob straneh pa kipa sv. Petra in Pavla. Zvonik (26,22 m) je bil zgrajen leta 1741 na mestu, kjer je prvotno stal obrambni stolp.
V vasi je veliko oljčnikov. Gojijo različne vrste oljk, od istrske belice, leccina in pendolina do črnice in drugih vrst. Obiranje oljk je v tem letnem času na vrhuncu. Ogledale smo si postopek pridobivanja hladno iztisnjenega olivnega olja v Oljarni Torkla družine Ternav. Proces pridobivanja olivnega olja se začne z obiranjem zrelih oliv. Olive se očistijo, odstranijo se listi in peclji, plodove operejo v vodi. Tako pripravljene olive zmeljejo v pasto s kovinskimi zobatimi mlini, skupaj s koščicami. Po mletju olivno pasto od 20 do 40 minut mešajo pri temperaturi do 32 stopinj Celzija, kar omogoča združevanje majhnih oljnih kapljic, hkrati pa se olje navzame aromatičnih sestavin. S stiskanjem ali centrifugiranjem se iz olivne paste in vode izloči olje. Tako iztisnjeno olje je najbolj kakovostno in v trgovini kot ekstra deviško olje dosega najvišjo ceno. Olje bogato aromo ohrani od 12 do 18 mesecev. Kot maščobni proizvod je lahko uporabno tudi več let, izvorna sestava se v tem času ne spremeni, spreminjale pa se bodo substance, ki olju dajejo aromo, vonj, okus in barvo. Stranski proizvod pri predelavi so "tropine", ki jih uporabijo za kurjenje.
Pot smo nadaljevale do Nove vasi nad Dragonjo, ki je znana po pridelavi česna. Z njim vse bolj bogatijo svojo turistično podobo ter s praznikom česna in vina opozarjajo na njegovo tisočletno tradicijo. Gre za avtohtoni istrski česen, ki ima velike, zdrave stroke, lepo rdečo kožico, izvrstno aromo in zelo bogat, intenziven okus. Radi se pohvalijo, da so v stoletni vaški zgodovini z izkupičkom od prodaje česna zgradili marsikatero znamenitost, leta 1896 celo cerkveni zvonik, s katerega je edinstven razgled na Šavrinsko gričevje. V dvorani kulturnega doma smo si ogledale tudi stensko poslikavo, ki prikazuje življenje in delo domačinov.
Po končanem ogledu nam je že pošteno krulilo v želodčkih, ki pa smo jih potešile v gostilni Karjola v Marezigah. Veselo razpoloženje nas je spremljalo tudi na poti proti domu. Preživele smo čudovit in poučen dan na strokovni ekskurziji po slovenskem Krasu in Istri.
Napisala:
Milena Ižanec
