Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo postopno pooblačilo. Zjutraj bo marsikje megla ali nizka oblačnost. Jutranje temperature bodo od -5 do -2, na Primorskem okoli 5 stopinj C.
-2°C | 5°C
nedelja, 04.12.2016
-5°C | 3°C
ponedeljek, 05.12.2016
-3°C | 5°C
torek, 06.12.2016
-3°C | 8°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 6°C
Opozorila
Petek, 2.12.2016 ob 17h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
5°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo Kmetijstvo

Naš vrt in opravki v aprilu ter maju!


LOKALNE SKUPNOSTI, KMETIJSTVO, UČINKOVITA RABA ENERGIJE

| |
07.04.2014      15:39
A A

Naš vrt in opravki v aprilu ter maju!


Imeli smo že precej toplo vreme, sedaj so temperature bolj primerne letnemu času v katerem smo. Tudi deževni, muhasti dnevi naravi zelo dobro denejo, saj je narava na hitro ozelenela. Okolica je z vsakim dnem bolj zelena in zgodnji okrasni grmički polno cvetijo.


Deli:

Okrasni vrt

 

Narava nas kar kliče na vrt in hitro ugotovimo, kaj vse je potrebno postoriti, da nam bo naša okolica v veselje in ponos. Zato Vas v vrtnem centru Eurogarden spomnimo na trajnice, med katerimi začnemo odstranjevati plevel, ki se že bujno razrašča.


Na prosto lahko presadimo rastline, ki smo jih sejali v toplo gredo. Presajamo po dežju. Če je mesec sušen, rastline po potrebi tudi namakamo. Zgodaj cvetoče grmovnice po cvetenju obrežemo. V tem času lahko uspešno razmnožujemo grmovnice s potaknjenci. Sejemo in sadimo enoletnice, dvoletnice in trajnice. Borovcem odstranimo vršičke, ker s tem upočasnimo rast in spodbudimo razvejanje.

 

Balkonske rastline

 

Sadike, ki smo jih vzgajali iz potaknjencev damo iz lončka, v katerem so rasle, položimo v pripravljeno posodo in dodamo substrat. Če bomo v posodo posadili le eno rastlino, naj bo lonček le za eno ali dve številki večji od tistega, v katerem smo jo kupili. V posodah, kjer bo več rastlin skupaj, ocenimo, koliko jih lahko združimo, da bodo imele dovolj prostora.

 

Novo posajenih rastlin prvi mesec ne dognojujemo, ker je v svežem substratu dovolj hranil. Dognojujemo s pripravki, ki bodo pospešili cvetenje in poskrbeli, da bodo rastline ostale zdrave in odporne na zunanje dejavnike. Ker so balkonske rastline omejene na majhen življenjski prostor jim moramo redno zagotavljati dovolj vlage. Le ob primerni vlažnosti substrata lahko črpajo hranila, ki jih potrebujejo za rast in cvetenje. Kako pogosto in kako obilno moramo zalivati posamezno rastlino, je odvisno od njenih potreb in vremena. V vročih dneh jih bomo zalivati vsak dan, bolj zahtevne celo večkrat dnevno, za zalivanje izberemo hladnejši del dneva. Kakšno posodo bomo izbrali, je odvisno od prostora, kjer bo rastlina rasla, in želje vsakega posameznika.

 

Lončki, korita, zabojčki ali viseče posode so lahko glinene, lesene, plastične, kovinske ali iz pleksi stekla. Zelo pomembna je velikost, ki je odvisna od velikosti prostora na okenski ali balkonski polici in od velikosti rastline. Zavedati se moramo, da manjša ko je posoda, manj je v njej substrata, tako voda hitreje izhlapeva. Pomanjkanje vode povzroči propadanje rastlin, prav tako jim škodi prevelika vlažnost. Zato ob sajenju na dnu posode naredimo drenažo. Za drenažo uporabimo grob pesek, kamenje ali podobno. Le tako lahko odvečna voda odteka in ni se nam treba bati, da bi korenine začele gniti in s tem propadati.
Kakšna posoda je primerna za naše rože
Balkonske in okenske rastline lahko sadimo v različne posode. Posode iz žgane gline, plastične lonce, lesena in betonska korita ter kovinske posode. Več o posodah pa si lahko preberete še tukaj.

Prva pomladanska dela v vrtnem ribniku


Z višjimi temperaturami se začne prebujati tudi življenje v vrtnih ribnikih in ob njih. Tedaj napoči čas za pomladansko čiščenje in nego. Če so čez gladino še vedno napete mreže za lovljenje jesenskega listja, jih odstranimo. Ker ni več nevarnosti zmrzali, preverimo delovanje tehničnih aparatov: črpalk, vodometov in luči. Iz ribnika odstranimo vse odmrle rastline. Rastline, ki so se močno razrasle, dvignemo s košarami iz vode, z lopato jih razdelimo, razsadimo v več košar in vrnemo v ribnik. Košare obtežimo s kamni, da se ne dvignejo na površino. Uredimo in obrežemo rastline, ki rastejo okrog ribnika. Pozna pomlad je tudi najprimernejši čas za sajenje novih vodnih rastlin. Pri tem ne pozabimo na podvodne rastline, ki poskrbijo, da je voda v ribniku dovolj bogata s kisikom. Pri hranjenju rib bodimo zmerni, kajti neporabljena hrana negativno vpliva na kakovost vode.

Zelenjavni vrt


V hladnih dneh sejemo pod zaščito, sicer na prosto: cvetačo, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, fižol, solato, špinačo, redkvico, grah in mesečne jagode. Na prosto lahko po 15. maju sadimo oziroma presajamo kumare, bučke, papriko, sladko koruzo, paradižnik in melone. Rastline, ki jih imamo v rastlinjaku, počasi privajamo na razmere na prostem. Ko jih presadimo na prosto, jih prvih nekaj dni ščitimo pred soncem, mrazom in vetrom. Okoli sadik zemljo zrahljamo in izboljšamo s kompostom. Vrtnine redno okopavamo. Paradižnikom naredimo oporo. V tem času se v večjem številu pojavijo polži. Nastavimo jim razne pasti.


Setev


Ponudba semen na našem trgu je velika. Pri različnih vrstah kaljivost različno hitro pada s časom. Starejše ko je seme, slabša je njegova kalivost. Večinoma sejemo v zemljo (v vrtu ali lončku), lahko pa seme prej nakalimo; seme razporedimo po vlažni papirnati brisači. Postavimo ga na toplo mesto in pazimo, da je podlaga ves čas vlažna. Nakaljevanje je posebej priporočljivo za tiste vrste, ki v zemlji počasi kalijo. Na tak način lahko preverjamo tudi kaljivost semen. Vrtnine sejemo neurejeno ali v setvene grede. Setev v setvene grede ni primerna za vrste, ki slabo prenašajo presajanje. Pri setvi na prosto pazimo, da so tla primerno ogreta in pravilno obdelana. Pred setvijo tla prekopljemo z lopato, pograbimo vse grude in odstranimo morebiten skelet. Globina setve je odvisna od velikosti semena. Sejemo dovolj redko, da se bodo mlade rastlinice normalno razvijale. Večino zelenjave sejemo v brazde. Na gredi napeljemo vrvico in ob njej naredimo za seme dovolj globoko brazdo. Semena potresemo v brazdo in jih prekrijemo z zemljo s pomočjo grabelj. Tla rahlo pretlačimo in zalijemo. Gosteje sejemo, če bomo rastline kasneje presajali. Kombiniramo lahko hitro in počasi rastoče vrste. Če sejemo v suhih razmerah, brazdo pred setvijo zalijemo z vodo in posamezno seme rahlo zadelamo v tla, ter prekrijemo s suho prstjo. Semena enakomerno razporedimo in zasujemo z zemljo. Bučna in fižolova semena sejemo posamično v luknje velikosti prsta. Če sejemo po površini, tla najprej pograbimo, nato enakomerno raztresemo seme in ponovno pograbimo, vendar pravokotno na prejšnje grabljenje. Zelenjavo, ki jo večkrat režemo predvsem solatnice sejemo prosto ali v široke jarke. Mlade rastline postopno redčimo, da niso pregoste. Pri tem odstranjujemo slabše rastline. Presajanje je uspešneje, če presajamo mlajše rastline. Preden začnemo presajati, rastline zalijemo. Rastlino izkopljemo iz zemlje, primemo za liste in prenesemo v izkopano luknjo, ter zasujemo z zemljo, da so spodnji listi tik nad zemljo.

Zeliščni vrt


Preden se lotimo izdelave zeliščnega vrta, narišimo dober načrt, neodvisno od izbire oblike zeliščnega vrta. Z dobrim načrtom bomo lahko zasadili zelo zanimiv zeliščni vrt. Enostavneje je tudi odpravljanje napak na papirju, kot v vrtu. Za zeliščni vrt izberemo prostor, ki je obrnjen proti jugu in zaščiten pred vetrom. Najprimernejša so dobro drenirana in lahka tla. Rastejo tudi v težji zemlji, vendar moramo izboljšati propustnost tal. Če ne moremo zagotoviti dobre drenaže, raje napravimo dvignjeno gredo ali pa posadimo zelišča v posode.

Sadni vrt


Pod krošnjo dreves nasujemo zastirko, da preprečimo rast plevelov in pretirano izhlapevanje vode. Ko začne drevje zeleneti, prenehamo s sajenjem. Sadimo lahko le še drevesa s koreninsko grudo. Mlada drevesa okopavamo. Pri novo posajenih sadikah odstranimo morebitne plodove. Prvo leto je pomembno, da se drevo dobro ukorenini in opomore od šoka, ki je nastal pri presajanju. Preventivno škropimo proti škrlupu, jablanovi plesni, listni luknjičavosti, listni pegavosti, cvetni moniliji, cvetožeru, jabolčni in češpljevi grizlici, jabolčnem zavijaču, krvavi uši, češnjevi muhi, oljčnemu molju. Škropimo v večernem času, ko ni čebel. Plodiče breskev redčimo, ko dosežejo velikost 2 cm. Drevesom ne pozabimo razrahljati privezov, da se lubje na vejah in deblih ne bo poškodovalo.


Okrasna trata


Površino zasejano s travo, moramo zalivati, najbolj primeren čas je zjutraj ali zvečer. S tem pospešimo kalitev in preprečimo nastajanje trde skorje na površini tal, ki ji otežuje kalitev. Vsa prazna mesta, ki se pokažejo po vzniku, poskušamo zasejati s podobno travno mešanico.
Gosto trato bomo vzgojili z redno košnjo in valjanjem. Mlado travo povaljamo z lažjim valjarjem pred prvo košnjo. S tem omogočimo boljšo ukoreninjenost. Travo po setvi prvič pokosimo, ko doseže višino 7 cm.
Pri košnji se ravnamo po pravilu, da odstranimo samo 1/3 listne površine. S prvo košnjo skrajšamo trato na 5 cm, z drugo pa na 4 cm. Če se odločimo, da bomo kosili še nižje pazimo, da ne poškodujemo travne ruše. Kosilnica mora biti dobro nastavljena, rezilo ostro, da ne puli mladih rastlinic. V poletnih mesecih kosimo višje, spomladi in jeseni pa nižje. Pri zadnji košnji (oktober) pustimo travo višjo. Po košnji odstranimo travo, dognojimo in valjamo. Po potrebi tudi zalijemo. Gnojimo lahko z organskimi ali mineralnimi gnojili. Gnojimo pred dežjem v primeru, ko ni dežja pa po gnojenju obilno zalijemo, da pride vlaga v globlje plasti zemlje.
Gnojenje opravimo po košnji.
Trato začnemo zalivati ko je padavim malo in po potrebi zalivamo vse do oktobra. Zalivamo zvečer ali zjutraj, ko trata ni osončena. Zalijemo toliko, da pride 8 do 10 litrov vode na kvadratni meter.
Travo dvakrat letno prezračimo. To storimo s posebnimi rezilnimi grabljami, ki zarežejo travno rušo ali s prezračevalci trave.
Plevele lahko odstranjujemo z rednim mehanskim – ročnim odstranjevanjem ali pa s herbicidi.
Če ugotovimo, da je trata redka jo dosejemo (v aprilu, maju ali septembru). Prej jo pokosimo in prezračimo.

Setev trave


Priprava tal


Pravilna priprava tal je osnovno zagotovilo za lepo trato.
Najprimernejša je uležana rodovitna, humusna zemlja. Pri pretežki in premokri zemlji, tla razrahljamo in dodamo mešanico kremenovih peskov. Spomladi ali jeseni zemljo poravnamo z grabljami in posejemo trato.

 

Setev

Pred setvijo mora biti zgornja plast zemlje obdelana tako, da je drobno grudičasta. Najprimernejši čas za setev trave je spomladi do sredine maja in konec poletja do septembra. Lahko sejemo tudi v drugih mesecih, vendar moramo poskrbeti za dovolj temeljito zalivanje. Ko zemljišče pripravimo, se takoj lotimo setve, da se zemlja ne zapleveli in zbije.
Sejemo lahko različne vrste trav. Setev opravimo ročno ali strojno. Seme z grabljami zagrabimo plitvo v zemljo in povaljamo z valjarjem. Po setvi, do kalitve, moramo zemljo vzdrževati enakomerno vlažno. Če se odločimo za polaganje travnih preprog , poskrbimo za dobro pripravo tal.

V Eurogardnu se zavedamo pomena lepo urejenega vrta, zato Vam z veseljem pomagamo s koristnimi nasveti!





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI EURO GARDEN D.O.O.? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
EURO GARDEN D.O.O.
EURO GARDEN D.O.O.
PODSMREKA 007 B
Tel:(01) 242 51 35
Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.