Dolinarjevi imajo hišo in poslopja v centru Brezja ter okoli 30 ha obdelovalnih površin, od tega okoli 10 ha lastnih, in to vse od Viča do Horjula. Pa okoli 80 glav goveda, molznice, plemenske telice, teličke za klavnico in krave, le bikov ni. Pujski so sezonska dejavnost, le čez zimo. Kokoši pa zadnja leta nimajo več, čeprav jih je bilo nekdaj veliko. Seveda imajo večino pridelanega namenjenega prodaji, žirovska zadruga jim z dvorišča vsak dan odpelje okoli 450 litrov mleka; zanje so se odločili zato, ker Ljubljanske mlekarne niso bile dovolj prilagodljive, da bi se ustavile na njihovem dvorišču. Kot zanimivost: Slavka je 16 let razvažala mleko končnim potrošnikom v Ljubljano, predvsem na Vič.
Zelenjavni program obsega pol hektarja, a je suša letos spravilo pridelka precej zamaknila – papriko so pobirali novembra. Voda za zalivanje je iz domačega vodnjaka ali potoka Horjulka, v mrzlem času pa si pomagajo z dvema rastlinjakoma v skupni meri 80 m²; v teh se poleti greje paradižnik, zdaj pa uspeva večinoma endivija. Približno polovico sadik pridelujejo sami na kmetiji, preostalo kupijo.
Viška tržnica
Slavka Dolinar prodaja na tržnici od vsega začetka, še več, bila je ena od pobudnic tržnice za Intersparom, kjer se vsako soboto dopoldne v vse večjem obsegu trguje in dogaja; poudarek je na domačih pridelkih in mesu s kmetij, ki tako pride v košare kupcev brez posrednikov. Zelenjava, ki jo ponujajo veletrgovine, se namreč večinoma nabavlja na ogromni veletržnici pri Milanu, od koder jo čez noč v Slovenijo prevaža veliko tovornjakov. Cena je seveda potem v trgovini enkrat višja, kakor je bila na tržnici pred šestimi urami, saj se plača prevoz in še kak posrednik. Slavka se ob tem spominja začetkov tržnice, ko je bila njena prvotna lokacija določena pri Agrotehniki, na drugi strani Tržaške ceste, nakar je direktor Komunalnega podjetja Ljubljana na pobudo takratnega župana naše občine, Lovra Mraka, odstopil parkirišča pred podjetjem, ki bi sicer v soboto samevala.
Prodaja pridelkov pa je v zadnjem času v porastu tudi zaradi gostilne Škof v Zaklancu pri Horjulu, saj jo ima v najemu kar domača kri … Sin se je kot najemnik uspešno lotil prenove notranjosti, ki je bila prej res zelo temna in neprivlačna, ter v začetku novembra odprl vrata gostom, ki bodo okušali pridelke in zrezke Dolinarjevih iz Brezja! Ja, kolikor je močna družina, je močna tudi družba …
Možnost razvoja viške tržnice Slavka vidi predvsem v oglaševanju in razširjenem delovniku – sredi tedna bi razveselila marsikaterega zavednega kupca, saj konec tedna marsikoga ni v Ljubljani, a kaj, ko bi morala biti lokacija drugje, kjer parkirišča niso zasedena, hkrati pa na vidnem in lahko dostopnem mestu … Morda na zemljišču Darsa pri Dolgem mostu? Tam je veliko praznega prostora, parkiranje pa je možno na urejenem parkirišču LPP P+R.
Pa recite, da 3 ni pravljično število – trije otroci in trije vnuki, enakomerno razporejeni med vse tri sinove, so tudi Slavkin "pridelek" … Ko smo omenjali sina gostinca, naj omenimo še sina bagerista z lastno gradbeno mehanizacijo, ki je bil v poletni sezoni polno zaposlen v Ljubljani, trenutno pa izvaja izkope kar v centru Brezja, za potrebe daljinskega toplotnega ogrevanja centra vasi. Za malo vas se sliši to zelo napredno, a je čisto res: pobudnik tega napredka je Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki je objavila razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za ogrevanje vrtca v centru Brezja, pri čemer so želeli ogrevanje na lesno biomaso. Najboljši ponudnik je seveda takoj izračunal, da se toplotna postaja hitro obrestuje v malo večji izvedbi, in tako se je približno deset individualnih hiš odločilo za napredno daljinsko ogrevanje. Dolinarjevi so mu oddali prostor na svoji kmetiji za izgradnjo kotlovnice, kjer je sodelovalo tudi kovinarstvo Kogovšek. Ideja v razvoju pa je ta, da bi se center Brezja vse leto oskrboval s toplo sanitarno vodo, poleti celo s pomočjo sončnih kolektorjev na strehi, s čimer bo Brezje najbrž postalo najbolj ekološka vas naše občine! Dolinarjevi imajo sicer za ogrevanje hiše namenjeno etažno centralno peč (23 kW) v kuhinji, nič večjo od pralnega stroja. A Slavka prisega na svoj zidani štedilnik na trda goriva, ob katerem je z veseljem pozirala.
In kako je s traktorji, glede na to, da se v Sloveniji lahko pohvalimo s svojevrstnim rekordom v številu traktorjev na prebivalca, saj jih je uradno kar 100.000? Dolinarjevi imajo 4 traktorje; najmlajši šteje 14 let, najstarejši pa kar 36 let, tako da bi se poimenovanje "dežele traktorjev" lahko spremenilo v "deželo oldtajmerjev". Nov traktor je praviloma povezan z uspehom na namenskem razpisu za evropska sredstva, vendar Dolinarjevi se s tem ne ukvarjajo, in tudi ko so se poskušali ukvarjati, niso bili uspešni. Problem jim predstavlja datum za oddajo dokumentacije na razpis, ki ni enak roku, ko ima večina kmetov denar od prodaje pridelkov, tako da so si pač po potrebi prisiljeni pomagati s klasičnimi bančnimi krediti. So pa seveda hvaležni državi in predvsem Evropi za subvencije … Čeprav sistem subvencij pač podpira polizdelke, torej košnjo trave, ne pa izdelkov, torej kilograma salame in podobnega, kar bi bilo morda bolj logično …
Prihodnost
Viška tržnica bi bila zelo dobrodošla tudi v sredini tedna, ko ljudje niso na dopustu ali pa v hribih; na soboto, sploh če je lep, sončen dan, je tam bistveno manj obiska, kot bi ga lahko bilo sicer ... Tudi projekt daljinskega ogrevanja centra vasi Brezje je dobrodošel in jim bo prihranil več časa za delo zunaj, saj ne bo skrbi z nalaganjem na ogenj in še prostori v hiši bodo čistejši.
Da so Dolinarjevi pridni in delavni kmetje, ni dvoma. In o tem, da so uspešni, tudi ne. Predvsem zaradi vse bolje obiskane viške tržnice in prodaje imajo le malo zalog, a vseeno lahko poskusite ... Naročite si svojo košarico pri tokrat res najboljšem sosedu: na telefonski številki 01/364 30 40.
Sebastjan Vehar
