Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo oblačnost od jugozahoda prehodno širila tudi nad osrednjo in del vzhodne Slovenije. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem od 0 do 5 stopinj C.
-3°C | 5°C
torek, 06.12.2016
-6°C | 11°C
sreda, 07.12.2016
-4°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 8°C
petek, 09.12.2016
-8°C | 8°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-3°C
5°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

ODPRTJE RAZSTAVE SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: ......


KULTURA

| |
10.09.2016      13:13
A A

ODPRTJE RAZSTAVE SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER



Deli:

V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo v počastitev praznika Občine Žalec in v sklopu festivala Zeleno zlato odprli zanimivo in poučno razstavo z naslovom Skromen mož velikih dejanj: Janez Hausenbichler. Že ob 17. uri so pred knjižnico Ljudske pevke treh vasi prikazale obiranje hmelja na star način. S petjem in dobro voljo so mimoidoče popeljale v svet grenke rože. Pozneje pa je po uvodnem pozdravu direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Železnik večer začela mlada citrarka Klara Majcen, učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki je pod mentorstvom učiteljice Franje Kočnik zaigrala nekaj slovenskih ljudskih pesmi.

Razstavo je predstavila Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Osvetlila je dejanja in dejavnosti tega resnično velikega in na žalost včasih prezrtega moža Janeza Hausenbichlerja. Tudi v knjižnici so Ljudske pevke treh vasi med obiranjem hmelja zapele pesmi, ki so jih nekoč prepevale obiralke.

Janez Hausenbichler se je rodil v Žalcu, 13. januarja 1838. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini. Po očetovi smrti se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela preko meja domače doline. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator drugega slovenskega tabora, ki je potekal 6. Septembra 1868 v Žalcu. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto pozneje je pod njegovim vodstvom v njegovi gostilni začela delovati prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati razna društva. Leta 1880 je ustanovil žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik. Pri Jožefu Bilgerju, oskrbniku graščine Novo Celje, se je seznanil s hmeljem in tudi sam posadil prvi nasad. Pridelovanja in sušenja hmelja je učil kmete po dolini, med drugim jim je podarjal tudi hmeljske sadike. Leta 1880 je bil med ustanovitelji hmeljarskega društva, naslednje leto pa je izdal knjižico Navod o hmeljariji, v kateri je pozval savinjskega kmeta z besedami: »Vzemi v roke lopato in bodi hmeljar …« Po pravici ga imenujemo oče savinjskega hmeljarstva. Njegova druga skrb so bili vinogradi, v katere je nasadil odpornejše »amerikanske sorte«. Spodbujal je sodobnejšo živinorejo, predvsem konjerejo. V Žalcu je ustanovil Dirkarsko društvo, ki je vsako leto prirejalo tekmo. Ob Savinji je zasadil vrbe, da bi spodbudil vrborejo in pletarstvo kot dodaten kmetov zaslužek. Ustanovil je tudi tamburaško društvo, kateremu je kupil tamburice, hkrati se je tudi sam učil igrati. Da bi pripomogli k večjemu gospodarskemu razcvetu Savinjske doline, so žalski rodoljubi na pobudo Janeza Hausenbichlerja leta 1881 ustanovili narodni denarni zavod Savinjska posojilnica. Prizadeval si je, da danes poteka savinjska železnica, ki je bila zgrajena 1891, tik mimo žalskega trga. Pri žalskem občinskem odboru se je zavzel, da je prispeval zahtevano vsoto za spremembo prvotnega načrta. Več kot trideset let je bil svetovalec pri takratni trški občini Žalec ter njen večletni župan in podpredsednik okrajnega celjskega zastopa. Več občin v Savinjski dolini ga je v znak spoštovanja razglasilo za častnega občana. Nenadna bolezen je prekinila njegovo plodno življenje. Umrl je 11. aprila 1896 v Žalcu. Ker je rad hodil v hribe, še posebno na Mrzlico, so leta 1899 tam postavili Hausenbichlerjevo kočo v njegov spomin.

Razstava bo na ogled v času odprtosti knjižnice do sredine oktobra.





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI Občinska knjižnica Braslovče? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!



Bodite prvi pri oddaji mnenja.