Lahko smo ponosni, da je to kapelo po načrtu ljubljanskega kamnoseka Feliksa Tomana pozidal borovniški mojster Andrej Žerjav v času župnika Janeza Oblaka. Kot je bilo v pozdravnem govoru omenjeno, bi težko prešteli vse ljudi, ki so se v stodvajsetih letih tudi peš iz drugih krajev ob slovesnostih ustavljali pred to kapelo, pred milostnim kipom Lurške Marije. Koliko generacij otrok, mož in žena je v procesijah bilo ob tem milostnem kraju, koliko odličnih pevcev je z mogočno alelujo vstopalo v velikonočno jutro. Koliko duhovnikov je s svojimi posvečenimi rokami na tem kraju klicalo božji blagoslov za naš kraj, ljudi, družine, ohranitev sadov zemlje, odvračanje katastrof vojne, prosilo za voditelje narodov in se oziralo za blagoslovom domovine. Celo stoletje so se vsi pogrebni sprevodi iz bližnjih vasi ustavljali pred to kapelo pri zadnjem zemeljskem slovesu pokojnih.
Blagoslov Kosove kapelice, kot jo domačini imenujemo, je znamenje, da Borovničani skrbimo za sakralno dediščino ob požrtvovalnem župniku Janezu Šilarju in mnogih, ki svoje sposobnosti podarjajo svojemu kraju. Lahko rečemo, da imamo faro in kraj radi. Da smo se ob delu tudi poveselili, pa so ob letošnjem žegnanju ob zgodovinskem dogodku poskrbele mnoge žene in možje s pogostitvijo, ki je na Kosovi domačiji trajala v nedeljsko popoldne. Slovesnost, ki je vredna posnemanja in pohvale, pa je obiskalo tudi veliko mlajših družin in ljudi vseh generacij.
Franc Volek
