Janez Janša v Borovnici

Občinski odbor SDS Borovnica je na pogovornem večeru v TVD Partizan Borovnica gostil predsednika SDS Janeza Janšo. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica odbora in gostiteljica Majda Penko. Za domoljuben kulturni program so poskrbeli pevci moškega kvarteta in Nejc Trček, pogovor s predsednikom pa je povezovala Valerija Rot.

Janez Janša je v uvodu dejal, da so pred nami negotovi časi: »Smo del prostora, ki je na prepihu. A se lahko prepiha reši z manjšimi praskami, brez drastične cene, dovolj potenciala je, samo več pameti in korajže je potrebno.« V nadaljevanju je podal svoj pogled na velike izzive, ki so pred Evropo: »Evropa je stara in bogata, okolica Evrope, predvsem mediteranski bazen in Bližnji vzhod sta v obratnem stanju,« kar pomeni, da je tam prebivalstvo mlado, prostor pa nerazvit. Razvoj tehnike danes omogoča, da tudi najrevnejši prebivalci v Afriki preko mobilnih telefonov, ki jih polnijo na sončne celice, vidijo razliko v kakovosti življenja. »Včasih je bila ta razlika večja, ampak se ni vedelo,« je pojasnil Janša in dodal, da je prav zato takšen pritisk na Evropo; tukaj se živi bolje, tudi če nič ne delaš, saj ko zaprosiš za azil, takoj dosežeš standard, ki je v Afriki nedosegljiv. V Evropo preko sredozemskega morja še vedno vsak dan prihaja na tisoče migrantov, na stotine tudi po zahodni balkanski poti predvsem iz Azije, Afganistana, Pakistana, Sirije, tudi Egipta in Turčije.

Naslednji problem Evrope so hladnovojni apetiti Moskve. Janša meni, da Rusija ni postala partner tudi zaradi napak na zahodu, ne samo pri njih. »Prebujajo se apetiti, ki so bili značilni za rdeči Sovjetski imperij, danes Rusija z zamrznjenimi konflikti že nadzoruje šest držav v soseščini, tudi Ukrajino, ta grožnja za vzhodni del Evrope je postala realna,« je poudaril. Ob tem je dodal, da Evropa izpade šibka, vendar Moskva ni tako močna, kot se zdi. »Evropa v celoti je bistveno močnejša in če bi se na začetku povedalo, kje so meje, ne bi imeli krize v Ukrajini, niti v Gruziji niti nikjer drugje,« je prepričan Janša.

Tretji problem Evrope je povezan s prvim in to je demografska slika. Janša opozarja, da težava ni zgolj to, da je prebivalstvo staro, ampak da v predelih, kjer je rodnost večja, običajno to niso Evropejci, ampak priseljenci. »Teorija o multikulturnosti, ki na koncu zagotavlja neko integracijo, je padla v vodo. To se je izkazalo za blef, za prodajanje megle.« Prepričan je, da mora Evropa, če želi preživeti, bistveno spremeniti strateško politiko do otrok, mladine, povečanja rodnosti, še posebej pa Slovenija. »Levičarski programi večinoma ne dajejo nič na narod, na identiteto, na družino in zaradi tega je to, kar zastopajo v zadevi migracij, zelo skladno s tem,« je dejal Janša in nadaljeval, da jim gre predvsem za volivce.

Evropska unija je nastala zato, da se grozote svetovnih vojn ne bi več ponovile. Ta potreba še vedno obstaja, a kot pravi Janša, njen obstoj ogroža nesposoben politični razred, ki trenutno odloča v Evropi in ključnih evropskih državah. Gre za generacijo birokratov, ki niso doživeli grozot 2. svetovne vojne in niti nimajo živega spomina na ta čas, za politike, ki jim je v ospredju dnevnopolitična agenda. Na tem mestu bo ključno vlogo odigrala tudi sposobnost varovanja lastnih meja in zagotavljanja varnosti državljanov. Toda stanje v slovenski vojski je katastrofalno. »Ministrica za obrambo priznava, da je stanje v slovenski vojski slabo, a pravi, da bomo potrebovali več let, da stvari popravimo. To bi morali storiti urgentno,« poudarja obrambni minister iz časa osamosvajanja, ki ne more doumeti, da se razpravlja o tem, »ali se bo dalo za našo skupno varnost 30 milijonov evrov več, hkrati pa vlada brez enega samega vprašanja v proračunu hrani 130 milijonov za migrante. To je popolnoma nora politika. Strošek na enega prosilca za azil je 1963 evrov, v državi, kjer je minimalna plača trikrat manjša, kjer so otroški dodatki in štipendije v primerjavi s to številko mizerne. To je uničevalna politika." Predsednik SDS Janez Janša je zaključil: "Danes smo v situaciji, ko je treba braniti to, kar imamo. Prihaja čas, ko se bo moral vsak izmed nas vprašati, kaj lahko naredi, da bomo to, kar imamo, vsaj ubranili.«