Letos, 15. junija, je minilo 50 let, ko je generacija osnovnošolcev, večina rojenih leta 1950, nekaj pa leta 1949 ali 1951, končala osemletno šolanje. Da bi obudili spomine na to obdobje našega odraščanja, smo se zbrali 20. novembra. Priprave za srečanje so se začele že pred pol leta, vmes smo se večkrat sestali predstavniki obeh takratnih osmih razredov, Ančka, Gena in Silvester iz 8. A, Gašper, Julka in Frane iz 8. B.
Leta 1965 je oba osma razreda skupaj končalo 40 učencev, od tega je pet žal že pokojnih. Na omenjeni dan se nas je tako 26 zbralo pred OŠ dr. Ivana Korošca. Tam nas je prijazno sprejel sedanji ravnatelj Daniel Horvat, nam razkazal šolske prostore in opisal delovanje šole, ki jo trenutno obiskuje 348 učencev. Za nas je bil posebej vznemirljiv in nostalgičen ogled obeh prvih razredov, saj smo nekateri sedli v klopi, enako kot leta 1957, ko smo prvič prestopili šolski prag. Pri tem je zanimiv podatek, da je bilo 5. septembra 1957 v prvi razred vpisanih 65 učenk in učencev, v osmih letih pa jih je šolo končalo 40, deset jih je končalo šolanje v devetih letih, eden pa po desetih. Kar 14 vpisanih osnovne šole ni končalo, saj so v šolo nehali hoditi po 5., 6. ali 7. razredu. Vedeti moramo, da so takrat nekateri zaostali in razred ponavljali, kar je za sedanje razmere morda nepojmljivo. V 5. razredu se nam je pridružilo tudi pet učencev iz Notranjih Goric, ki so se v šolo vozili z vlakom.
Po končanem obisku osnovne šole smo druženje nadaljevali v Pizzeriji Kim-vi. Ob dobri hrani in pijači smo se spominjali dogodkov in predvsem vragolij, ki smo jih počenjali ter povzročali sive lase takratnim učiteljem, pri tem pa nikoli ni bilo večje škode. Ob spremljavi Vidove harmonike smo ubrano peli naše narodno-zabavne pesmi in ugotovili, da je v nas ostalo kar nekaj znanja iz šolskega pevskega zbora, katerega člani smo bili, vodil pa nas je tovariš Novačan. Kot zanimivost naj povemo, da smo se v 6. B-razredu namesto klasične glasbene vzgoje učili igranja kitare. Na naše veliko veselje je za harmoniko prijel tudi Silvester in dokazal, da obiskovanje glasbene šole pred toliko leti ni bilo zaman. V sproščenem in veselem vzdušju smo se dogovorili, da se ponovno srečamo čez dve leti, ko bo minilo 60 let od vstopa v borovniški hram učenosti.
Po končanem obisku osnovne šole smo druženje nadaljevali v Pizzeriji Kim-vi. Ob dobri hrani in pijači smo se spominjali dogodkov in predvsem vragolij, ki smo jih počenjali ter povzročali sive lase takratnim učiteljem, pri tem pa nikoli ni bilo večje škode. Ob spremljavi Vidove harmonike smo ubrano peli naše narodno-zabavne pesmi in ugotovili, da je v nas ostalo kar nekaj znanja iz šolskega pevskega zbora, katerega člani smo bili, vodil pa nas je tovariš Novačan. Kot zanimivost naj povemo, da smo se v 6. B-razredu namesto klasične glasbene vzgoje učili igranja kitare. Na naše veliko veselje je za harmoniko prijel tudi Silvester in dokazal, da obiskovanje glasbene šole pred toliko leti ni bilo zaman. V sproščenem in veselem vzdušju smo se dogovorili, da se ponovno srečamo čez dve leti, ko bo minilo 60 let od vstopa v borovniški hram učenosti.
Na koncu se v imenu vseh prisotnih zahvaljujem organizatorjem srečanja, posebej še pripravljalnemu odboru (Ančka, Gena, Silvester, Julka, Gašper in Frane), ravnatelju osnovne šole Danielu Horvatu, Janezu Hočevarju, Petru Bezgu in Antonu Gerdini za vabila, Geni za naglje, Občini Borovnica, gostiteljem Marti, Igorju in Vidu ter Urošu Petriču za dobre fotografije.
Franjo Modrijan
