Ob branju zapisnikov občinskih sej, člankov v Našem časopisu, objav na spletni strani www.borovnica.eu smo osupli, užaloščeni in prizadeti. Počutimo se diskreditirani. Zakaj? Očitano nam je:
- da šola ne daje svojega prispevka k življenju kraja (udejstvovanje v športnih, kulturnih in mnogih drugih dejavnostih),
- da učiteljev izven šole skoraj ni videti, da z udeležbo na prireditvah niso vzgled učencem, kar pa je v veliki meri lahko posledica, da se mnogi učitelji vozijo od drugod in zato ne dihajo s krajem,
- da je klima na šoli med zaposlenimi slaba in s tem tudi medsebojni odnosi.
Vse to preprosto ne drži. Sodelovanje šole s krajem dokazujejo številne prireditve, na katere so vedno povabljeni tako predstavniki občine kot vsi ostali krajani. Ali ni to prispevek šole k življenju kraja? Kdor se udeležuje naših prireditev, lahko vidi tudi učitelje, in sicer v popoldanskem času, pa tudi zvečer. Ampak tudi učitelji imamo svoje družine, svoje otroke. Morda nimamo pravice do vsega tega?
Prav tako ne drži, da je klima na šoli slaba. Sprašujemo se, na osnovi česa nam je to očitano. Kdaj, kje, kako, na podlagi česa in kdo je to ocenjeval? Zakaj nam rezultati raziskave niso bili predstavljeni? Trdimo, da se večina učiteljev na borovniški šoli dobro počuti. Najboljši dokaz za to so naši učenci. Zanima nas, zakaj njih, ki so zagotovo najbolj verodostojne priče, nihče nič ne vpraša.
In kaj je za nas učitelje največje priznanje? Da še vedno imamo vstop v kulturne ustanove, da nas avtobusni prevozniki z veseljem vozijo, da si v vsakem CŠOD-ju želijo povratka naših otrok, da so uspešni na raznih tekmovanjih, nacionalnih preverjanjih, da sodelujejo na različnih prireditvah, akcijah, učenci sodelujejo z različnimi skupinami ljudi (s starejšimi občani Borovnice)… Za vsem tem poleg staršev zagotovo stojimo predvsem učitelji in ostali delavci šole.
Ali si potem resnično zaslužimo primerjavo s »krapi«, ki po definiciji zapisani v SSKJ-ju pomeni leno ribo, ki živi v počasnih vodah?
Učitelji OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
