"Čipke v posteljnini res niso nič novega in nič posebnega, tudi nič nenavadnega ni, da je posteljnina na postelji, toda sedemnajst kompletov posteljnine s klekljanimi čipkami na štirinajstih posteljah na eni razstavi – tega pri nas še nismo videli. Posteljnina s klekljanimi všitki je trenutno, ob naraščajočem zanimanju za klekljani nakit in druge drobne spominke, malce v zatonu, ampak za klekljarico se spodobi, da se med čipkami zbudi, s čipkami čez dan živi, se vanje odene, se z njimi ozaljša in v njih zaspi," je o razstavi z naslovom "S(p)anje v čipkah" ob odprtju, 19. julija, spregovorila Liljana Kogovšek, vodja klekljarske sekcije Punkeljc borovniškega kulturnega društva. Očem obiskovalca pa se ob sanjavih zvokih klavirja v avli osnovne šole niso razkrili zgolj čudoviti kompleti skrbno olepšane posteljnine, na ogled so bili postavljeni tudi unikatni primerki hišnega tekstila in večernih oblačil, ki so se k posteljnini prav dobro podali. Pestrosti zares ni manjkalo, še najmanj v otvoritvenem programu, v katerem so predstavili novo borovniško literarno pridobitev, pesniško zbirko "Mami, še eno pesmico". Klekljarska postavitev je navdušila tudi Afrodito Hebar Kljun, predsednico Združenja slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi čipke. Ta je borovniške klekljarice povabila k udeležbi na bližajočem se slavnostnem dogodku ob 250-letnici čipkarske šole v Ljubljani ter na 17. svetovnem čipkarskem kongresu, ki naj bi leta 2016 prav tako potekal v Ljubljani.

Navzoči na razstavi pa so se skupaj s klekljaricami tudi spominjali. Ob besedah Kogovškove so se podali "v daljno leto prejšnjega tisočletja, ko so v borovniški kotlini stran od vseh pomembnih klekljarskih središč vzniknile prve klekljarice". Tedanja skupna srečanja in klekljarski tečaji Olge Ferjančič so leta 2001 prerasli v redne četrtkove klekljarske urice, ki so še isto leto porodile prvo razstavo. 8. marca 2006 se je oblikovala samostojna sekcija Kulturnega društva Borovnica, klekljarice pa so leta 2009 naredile preboj na klekljarski sceni s pogrinjki in koledarji, izvedle še dve izjemni razstavi klekljane čipke v zavesah ter tri praznike z modno revijo. V desetih letih je tečaj obiskovalo že 50 klekljaric, od teh jih je 30 še vedno dejavnih. Večina jih prihaja iz Borovnice, sicer pa sem v dobro družbo zahajajo tudi posameznice iz krajev od Vrhnike do Ljubljane. Predstavitev sanjske razstave je Kogovškova sklenila z upanjem: "Da bomo poplačane vsaj z zadovoljstvom in številom obiskovalcev. To nas namreč potem napolni s potrebno energijo za naslednjo razstavo, saj so po postavitvi vsake razstave moči in energija čisto pri koncu."