Logo MojaObčina.si
DANES
11°C
7°C
JUTRI
17°C
1°C
Oceni objavo

Celostna prometna strategija občine

Danes mora večina med nami vsak dan opraviti številne naloge in opravke na različnih lokacijah. Prostorska mobilnost je tako zahteva sodobnega življenja in omogoči jo lahko le sodoben prometni sistem. V njem danes prevladuje prevoz z osebnimi avtomobili, kar je tudi en od glavnih razlogov za prometno gnečo, onesnaženje okolja in s prometom povezane zdravstvene težave. Celostne prometne strategije lokalnih skupnosti naj bi prispevale k izboljšanju tako mobilnosti kot bivalnega in siceršnjega okolja. S tem namenom smo se lotili njene priprave tudi v Občini Borovnica.
V četrtek, 23. marca, se je v eni od učilnic OŠ dr. Ivana Korošca zbralo 20 občanov in občank, ki so želeli bolj podrobno izvedeti, kaj je to celostna prometna strategija, zakaj jo v občini potrebujemo ter kako naj bi do nje prišli, da bi bila deležna čim večjega sodelovanja in podpore občanov. Uvodoma je navzoče nagovoril župan Bojan Čebela, ki je poudaril, da občina CPS potrebuje tako zaradi izboljšanja prometne infrastrukture in s tem povezanega izpolnjevanja zahtev za dostop do sredstev iz strukturnih skladov EU in Sklada za podnebne spremembe RS, kot tudi zaradi sprememb prometne kulture in potovalnih navad prebivalcev.


Stanje prometa in prometne infrastrukture
v občini je s pomočjo svežih fotografij predstavil višji svetovalec za razvoj in razvojne projekte Andrej Klemenc, ki je kasneje predstavil tudi predvideni potek procesa priprave in sprejetja CPS. Nina Lipušček iz podjetja Locus, ki nudi tehnično in komunikacijsko podporo pri pripravi CPS, je poudarila, da je osnovni namen priprave strategije, da se analiza stanja in vizijo razvoja prometa in mobilnosti v občini naredi s tesnim sodelovanjem z občani. Brez tega občinska uprava in strokovnjaki ne morejo pripraviti ustreznih scenarijev ter predlagati primernih ukrepov. Občani pa morajo imeti možnost soodločanja pri določanju prioritetnih ukrepov, vključeni morajo biti v ozaveščevalne in promocijske dejavnosti.


Vilijem Jereb
je kot policist, ki je na Policijski postaji Vrhnika zadolžen za varnost v občini Borovnica nasploh, izpostavil prevelike hitrosti motornih vozil glede na stanje prometne infrastrukture ter pomanjkanje varnih površin za kolesarje in pešce kot glavne izzive na področju prometne varnosti. Opozoril je, da nujno izboljšanje cestne infrastrukture do neke mere sicer res prispeva k večji varnosti, vendar le, če se vozniki zavedajo in upoštevajo, da je tudi znotraj naselij hitrost treba prilagoditi dejanskemu stanju, ki omogoča varnost, ne pa da so prepričani, da imajo povsod, kjer ni izrecnih nižjih omejitev hitrosti, voziti 50 km/h. Predstavil je tudi glavne rezultate spletnega anketnega vprašalnika o potovalnih navadah učencev OŠ dr. Ivana Korošca ter zaznavanja največjih nevarnosti v prometu v občini s strani učencev in njihovih staršev. Rezultati kažejo, da manj kot 5 % učencev v šolo prihaja s kolesi, čeprav bi na ta način rado v šolo prišlo skoraj 30 % otrok. Glavni razlog je seveda pomanjkanje varnih kolesarskih povezav med naselji in šolo. Ugotovitve staršev in otrok glede najbolj nevarnih točk prometne infrastrukture se v veliki meri skladajo z ugotovitvami sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Varnost otrok v prometu je bila osrednja skrb v razpravi, ki je sledila. Na vprašanje, zakaj še ni izdelan zakonsko obvezen predlog o varnih šolskih poteh, je predstavnik policije odgovoril, da je ta zaradi sprememb področne zakonodaje zdaj v zaključni fazi, vendar sam po sebi ne bo rešil problema pomanjkanja ustrezne infrastrukture.

Župan Bojan Čebela je izpostavil, da se bo stanje vsaj deloma izboljšalo, ko bo skozi območje LIKO zgrajena nova dovozna cesta do šole. Poudaril je tudi, da je letošnja zima tako poškodovala številne občinske ceste, da je smiselna njihova temeljita obnova, za kar bo treba sprejeti ustrezen rebalans proračuna, kljub vsemu pa je ne bo mogoče končati v enem letu. Ob tem bi bilo treba predvsem cesto med Borovnico in Brezovico pri Borovnici razširiti, a to zahteva odkup zemljišč, čemur vsi lastniki niso najbolj naklonjeni. Direktor občinske uprave Jernej Nučič je pojasnil, da je priprava tehnične dokumentacije za gradnjo pločnika med Bregom in Borovnico skoraj zaključena, vendar je izvedba odvisna od zamudnega usklajevanja sočasne rekonstrukcije cestišča z Direkcijo RS za infrastrukturo, kjer pa so se zadeve začele premikati po sestanku, ki sta ga s predstavniki DRSI imela z županom v začetku leta.


Občani so opozorili tudi na nedavne neustrezne prakse prostorskega načrtovanja oz. izdaje gradbenih dovoljenj za objekte, ki poslabšujejo prometno varnost. Ker gradbena dovoljenja izdajajo upravne enote pa ima občina pri tem le posredne možnosti vplivanja, ki pa jih mora bolje izkoristiti. V zaključku razprave, ki jo je usmerjala Milena Marega iz centra za participativne procese, se je razgrela debata o ogrožanju pešcev in kolesarjev s strani voznikov kmetijske mehanizacije. Navzoči kmetje so zatrdili, da gre zaradi tega, ker so postali traktorji bistveno večji in hitrejši kot nekoč, predvsem za problem zaznav kolesarjev in pešcev, medtem ko zaradi dobre preglednosti, ki jo nudi pogled s traktorja, sami kljub večjim hitrostim vozijo tako, da kolesarji in pešci niso ogroženi. Podan je bil predlog, da naj se v okviru evropskega tedna mobilnosti, ki se mu bo občina Borovnica letos med 15. in 22. septembrom prvič pridružila, organizira tudi možnost, da kolesarji in pešci doživijo promet kot »potniki« na traktorjih, traktoristi pa na kolesih občutke, ki jih imajo kolesarji, ko jih prehiteva sodobna kmetijska mehanizacija. Poleg tega bodo v dejavnosti ETM vključene tudi predstavitve novih možnosti souporabe osebnih in električnih avtomobilov, električnih in zložljivih koles ter zgodovine, sedanjosti in prihodnosti železniškega prevoza.

 

Naslednja javna razprava, ki bo obravnavala analizo stanja prometa ter izhodišča za pripravo treh scenarijev razvoja prometa v občini bo v drugi polovici aprila. Junija bo sledilo oblikovanje vizije prometa in mobilnosti v občini, septembra pa opredelitev prioritet kot osnove za izdelavo akcijskega načrta. CPS Občine Borovnica in akcijski načrt naj bi bila končana na začetku novembra, potem naj bi ju potrdil občinski svet. Potem ju čaka še pregled in potrditev s strani ministrstva za infrastrukturo, s čimer bo dokument lahko služil tudi izpolnjevanju pogojev za pridobivanje proračunskih sredstev za izboljšanje prometa in mobilnosti v občini.

 

Andrej Klemenc

 

 

Oglejte si tudi