Vzdušje večera, ki je bil po besedah znane radijske povezovalke Mateje Feltrin Novljan tokrat posvečen "velikim možem, fantom in dekletom v gasilskih uniformah", je v prvi vrsti narekoval ambient. Po zamislih predsednice kulturnega društva Milene Škulj ter Slavice Marte Ošaben so namreč "šumnikovci" dvorano opremili z vsem, kar vsaj malce spominja na gasilstvo – od uniform, čelad, praporov, cevi pa celo do skoraj stoletne gasilske brizgalne faškarskega društva. Za nameček je znameniti gasilski poveljnik Damjan Turšič na ogled predstave prinesel še kip sv. Florijana. Florijan je bil v svoji začasni kapelici še kar velika zvezda večera. O njem so povedali vse, od njegovega mučeništva za vero pod cesarjem Dioklecijanom do tega, kako si ga gasilci izberejo za svojega zavetnika, pa ljudskih običajev, povezanih s "florijanovim", ko se ni kurilo v pečeh, kovači niso delali itn. Folkloristi, ki po novem delujejo pod mentorstvom Jerneje Grdadolnik, so med okraševanjem njegove "kapelice" zapeli tudi tradicionalne napeve, posvečene temu svetniku. Petja in seveda plesa je bilo to pot znova v izobilju. Zaplesali so tržaške, koroške in belokranjske plese, seveda napravljeni v bogata oblačila, značilna za te regije. Česar niso odpeli gostitelji, so pa gostujoče Sestre Trobec. Za veseli del večera pa so zadolžili kar poveljnika Turšiča, ki je osvežil spomin na zgodovinski kompromis, sprejet na občnem zboru v Brezovici leta 1991, da gasilci po novem ne bodo ne tovariši ne gospodje, temveč gospodje tovariši. Najboljše anekdote pa so seveda tiste z intervencij. Nekoč sta s kolegom kar na mopedu hitela na intervencijo v Borovnici, kjer je bila okrog gorečega kozolca zbrana množica zijal. Pot na kraj nesreče sta si nato utrla tako, da je Turšič oponašal sireno, kolega pa je vpil "plava luč". Spet drugič so gasili neki kozolec, ko je prihitelo sosednje društvo in začelo škropiti skladovnico drv precej stran od požara. Na vprašanje, zakaj, so menda odgovorili, da imajo prekratke cevi, da bi prišli do kozolca. Za gasilce je menda tudi precej vzdevkov. Prostovoljce poklicni gasilci kličejo "klobasarji" – če gasilec vsaj enkrat na mesec ne nese uniforme v čistilnico, odstranjevat ajvar, bojda pravijo, da je bolj "švoh". Tisti, ki jih srečajo le za šankom, jim pravijo namizni hidranti. Sicer pa si brez dlake na jeziku pravijo tudi "neplačani hlapci države". Ob koncu je padel še poziv oz. prošnja za bližajoči se čas, ko bodo domači gasilci po hišah raznašali koledarje, češ naj bodo občani radodarni, ker "za gasilce in cerkev je treba dat', ostali si pa tak' vzamejo".