Pretekli mesec je izpod peresa našega domačina Marka Vitasa izšla nova leposlovna knjiga z naslovom Rimska cesta, ki jo je 26. maja letos prvenstveno predstavil borovniškemu občinstvu v galeriji Barje. Povest nas povede v prvo polovico 9. stoletja, v čas nekaj desetletij kasneje od obdobja, v katerega je France Prešeren umestil svojo pesnitev Krst pri Savici. Zgodba romana je tako postavljena v čas velikih odločitev plemena Karniolcev. Vojna nevarnost je bila vsakdanje stanje in najpogosteje so se himne pele bogu vojne Jarilu. Omenjeno obdobje morda predstavlja najbolj hermetično, temačno dobo človeške zgodovine. Upor je bil ponovno v zraku in Karniolci so se pridružili vstaji Ljudevita Posavskega. Močno je zaznamoval politično usodo krajev, ki ležijo na ozemlju današnje Slovenije, Balkanu in tudi širše v Evropi. Poleg verske nestrpnosti v ozadju je tlel spor glede fevdalne ureditve. Frankovska oblast je želela uveljaviti grofovski ustroj nad plemenskim. Glavni junak, kosez Amun, se je med uporom izprašal o smiselnosti svojega početja in globoko v duši ga je najedal dvom.
Za ljubiteljskega pisca, ki mu poleg zgodovine in naravoslovja, iz katerega je sicer ubranil doktorat znanosti, leposlovje predstavlja veliko strast, je to že peto izdano prozno delo. Tako je leta 2010 izdal svoj prvenec Vetrovi stepe, ki predstavlja literarizirano biografijo legendarnega hunskega kralja Atile. Njegovo drugo prozno delo je znanstveno-fantastični erotični triler Prometheus, ki je bil podpisan s psevdonimom. V tretjem proznem delu je avtor z distopijo 2084 oziroma negativno utopijo ponovno posegel v znanstveno fantastiko, ki nas povede v alternativno prihodnost na konec 21. stoletja, to je 100 let po dogajanju, ki ga je George Orwell opisal v slovitem delu 1984. Predzadnja knjiga Marka Vitasa pa predstavlja zbirko kratke erotične proze Pozna trgatev.
Tudi Rimska cesta predstavlja svojevrstno nadaljevanje Prešernovega Krsta pri Savici, saj je dogajanje umeščeno v čas uporov proti knezu Hotimirju, ki je v tistem času vladal Karantaniji. Kljub temu da dogajanje okoli upora Ljudevita Posavskega še ni bilo opisano v slovenski književnosti, je obdobje selitve narodov in zgodnjega srednjega veka priljubljeno v slovenski literaturi. Na tem mestu naj omenimo, poleg drugih manj znanih, vsem znano delo Frana Saleškega Finžgarja Pod svobodnim soncem ter dramo Tugomer Josipa Jurčiča in Frana Levstika, ki je bila leta 2014 uprizorjena na odru SNG Drama v Ljubljani. Za večino del, ki posegajo v omenjeno obdobje, so značilne aluzije na sodobni čas. Tako vsebuje tudi povest Rimska cesta nenavadno močne vzporednice z današnjim nemirnim časom. Prav zato pa pripovedi ne odlikuje samo jezikovna lepota, temveč tudi aktualna nota, ki spontano kaže tako na globlje razumevanje preteklosti kot na večna bivanjska vprašanja, ki se jih sprašujejo kosezi, hodeč po Rimski cesti, in se porajajo z enako silovitostjo tudi v današnjem času. V tem pa je tudi največja moč Vitasovega pisanja. Preko zanimivih dialogov se nam odkrivajo še globlje filozofske razlike med vero prišlekov in rodovnim nazorom, s katerimi se srečujejo junaki v romanu. Pisatelj nas s fikcijo sooči z življenjskimi odločitvami, ki so jih sprejemali naši pradedje v zgodnjem srednjem veku. Zgodovinski okvir pripovedi je seveda resničen, znotraj tega okvirja pa je imel pisatelj Marko Vitas veliko možnosti, da je prikazal in povedal marsikaj zanimivega tako za mlajše kot starejše rodove, vsekakor pa za vse ljubitelje slovenske in hkrati naše skupne evropske zgodovine.
Ko boste knjigo odložili, bodo nazorni prikazi, pa tudi končno sporočilo Rimske ceste, še dolgo hodili za vami, kajti pripoved je napisana jasno, razumljivo, nazorno, hkrati pa tudi izredno tenkočutno, z lepim pesniškim jezikom. Še posebej pa preseneča prepletanje poezije in proze, dveh sporočilnih jezikov, ki se v Vitasovem pisanju stapljata v čudovito celoto. Vsak posebej je poveden, oba skupaj pa tvorita celoto, ki lahko navduši tudi bolj zahtevnega bralca. Roman Rimska cesta hodi po svoji poti in ga odlikuje pripoved junaka ter s pisateljsko svobodo obogateni opisi malo znanih slovanskih bogov in boginj. Knjiga Rimska cesta je izšla v samozaložbi v 110 izvodih, kupite jo lahko za 19 evrov in si jo izposodite v lokalni knjižnici. Predgovor je napisal pisatelj Ivan Sivec, spremno besedo pa Nejc Petrič iz društva Staroverci.
HUD Karel Barjanski
