Večer, ki so ga naslovili z modrim deloholiškim sloganom »Čič ne da nič« - češ, od čičanja (posedanja) v vinogradu ni nič, pa je poleg pesmi in izbranih sort novega vina postregel še z eno veliko novotarijo naših Štinglcov – novo zborovodkinjo Aljo Pešak. Slednja ima za sabo bogato glasbeno kariero, saj zbore vodi že od svojega 18-ega leta, na Akademiji za glasbo se je izobraževala pri svetovno uveljavljenih zborovskih dirigentih in je trenutno asistentka italijanskega dirigenta in skladatelja Michele Josie pri Komornem zboru Krog iz Ljubljane in Zboru arhitektov Slovenije. Ob robu prijetne jesenske prireditve je spregovorila nekaj besed o svojem najnovejšem izzivu in sebi:
Kako ste izvedeli za Štinglce?
»Kolegica mi je povedala, da Štinglci potrebujejo novo zborovodkinjo, zame pa da je slišala, da že vodim nekaj zborov in sem celo asistentka v enem zelo dobrem zboru, to je Krog iz Ljubljane. In potem se je krog odvrtel. Prišla sem sem, imela prvo vajo v mesecu septembru in potem smo se začeli pripravljati na tale koncert.«
So torej za vas Štinglci, glede na vašo bogato glasbeno kariero, nekakšen nov izziv?
»Ja, zame je izziv imeti moški zbor, čeprav sem že vodila moški zbor v Šentjurju pri Celju. Ampak to je bil bolj vaški zbor, nobenega pravega zvoka ne moreš več dobiti iz njih, oziroma vsaj ne takšnega, kot bi si želela. Ko pa sem prvič slišala Štinglce, sem si rekla: OK, sem se prav odločila!«
Hočete reči, da se jih da še izboljšati?
»Da, da se narediti še veliko.«
Torej lahko že na naslednjem koncertu pričakujemo kakšno večjo spremembo?
»Zaenkrat kakšnih večjih sprememb ne pričakujem, ker sem z njimi šele mesec in pol. Zdajle imamo pripravo na božič, potem je že kar takoj revija zborov, kjer moramo spet pripravit kake tri skladbe. Tako da bo mogoče kakšna slovenska moderna prišla prav. Drugače pa slovenska romantika – Gustav Ipavec in Oskar Dev.«
Ciljate na Sozvočenja?
»Tako je. To želim, ker fantje dobro pojejo. To je res material, ki ga težko spustiš iz rok.«
Pa so poslušni?
»Zelo. Od začetka nisem vedela ali naj bi se pogovarjala, ali naj bi se smejala, hecala, kaj naj bi delala. Po treh vajah, ko sem ugotovila, da so to res dobri, krasni pobje, je tudi delo z njimi čisto drugače, prav gladko steklo.«
Damjan Debevec