Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
8°C
JUTRI
25°C
7°C
Oceni objavo

Žled, kot ga ne pomnijo najstarejši

Žled stoletja je pahnil Borovnico v temo za skoraj 40 ur, Lašče, Pristava ter meniševske vasi Pokojišče, Padež in Zavrh pa so z agregati zakorakali še v drugi teden. Regionalna cesta Borovnica–Podpeč je bila sprva edino okno v svet, železniški promet so vzpostavili šele po petih dneh.
Še konec januarja so se nekateri pritoževali nad "zeleno" zimo. Ponekod je poganjal teloh, drevje se je pripravljalo na pomlad, še celo muhe so prilezle iz svojih skrivališč. Nato pa je začelo močno snežiti, ravno dovolj za priložnostno rekreacijo z lopato in intenzivno delo naših zimskih služb. Sneg se je sčasoma prevesil v leden dež, ki je pridno zmrzoval po cestah, stavbah in – drevju! Deževni petek se je prevesil v vse bolj deževno soboto, ko je drevje začelo popuščati pod težo ledenega oklepa. V popoldanskih urah so s cest že intenzivno odstranjevali prvo padlo vejevje, zatem drevje, na večer pa je velik del države in še posebej območja južno od Ljubljane ostal brez elektrike. Mogočna drevesa je kot paličice mikada razsulo po daljnovodih, cestah, železniških povezavah in tudi stavbah. Življenje je obstalo, naokrog so krožile le gasilske ekipe, ki so reševale, kar se je še rešiti dalo. Najstarejši pa so ob toplih pečeh pravili, da tako uničujoče zime še ni bilo.

 

Najhuje je bilo leta 1895

In kaj o tem porečejo pisni viri? Papler je v šolsko kroniko zapisal, da zime, kot je bila v letu 1895, "80 let stari ljudje ne pamtijo". Osmega februarja je nasulo en meter snežne odeje, ki pa je hitro skopnela, a je nato od 26. februarja do 6. marca znova zapadel sneg, do metra in pol na debelo. Tri dni ni bilo pouka, bolj oddaljeni so ga bili prosti kar štirinajst dni. Lampret je leta 1929 zapisal, da so morali zaradi hudega mraza in delno pomanjkanja kuriva med 13. in 24. februarjem prekiniti pouk za deset dni. Močni zameti pa so ovirali železniški promet. Leta 1952 je med 13. in 15. februarjem zapadlo domala toliko snega kot leta 1895, se pravi skoraj poldrugi meter. Kljub mobilizaciji ljudi za čiščenje proge, cest in streh so pod težo snega klonile štiri stanovanjske hiše in nekaj gospodarskih poslopij. Otroci pa so smeli ostati doma le en dan. Tako Košuta.

 

Večina je elektriko dobila nazaj po skoraj 40 urah

Ker je žled najhuje pritisnil konec tedna in so v ponedeljek dopoldne, po skoraj 40 urah intenzivnega dela električarjev (in gasilcev) na 110-kilovoltnem daljnovodu Kleče–Vrhnika, v Borovnici le zasijale žarnice, so otroci tudi tokrat ostali doma le en dan. Niti en dan dlje brez elektrike pa niso v naši dolini ostali vsi tisti prebivalci novega blokovskega naselja (pa tudi kakega drugega konca občine), ki imajo kjerkoli pod slovenskim soncem prijatelje oz. sorodnike s pečjo na drva, ali pa tisti, ki so v času vseprisotne naravne katastrofe epskih razsežnosti morda še imeli delujočo električno vtičnico. Veliki kolosi so na mah opusteli, izbe prenekatere borovniške hiše pa so se zapolnile do zadnjega kotička. V temnih nočeh in sivih dneh pa je neumorno hreščalo, pokalo in grmelo iz okoliških gozdov.

 

V akciji vsa borovniška gasilska društva

Neumorno so bili v akciji tudi gasilci prostovoljnih gasilskih društev Borovnica, Brezovica pri Borovnici, Breg - Pako in pokojiška desetina PGD Verd. Začelo se je z intervencijo na Lazih, kjer je drevo padlo čez cesto in na ekološki otok, nato pa so se vrstile kot po tekočem traku. PGD Borovnica in Breg - Pako sta imela največ dela na Lazih, Cesti pod goro ter na stari progi, PGD Brezovica na cesti proti Peklu ter na Pristavo in Lašče, medtem ko je pokojiška desetina poskušala ohraniti edino povezavo s svetom – cesto Borovnica–Pokojišče. To je bilo v vsem okolišu najtežje in najnevarnejše opravilo. V času enotedenskega čiščenja se je tod poškodoval tako njihov poveljnik kot še en gasilec iz Loga - Dragomerja.

V nenehnem pogonu je bil tudi borovniški vzdrževalec cest AGM Debevec, ki je komunalnemu podjetju sčistil pot do glavnega vodnega zajetja treh občin, obenem pa borovniškemu delu Bistre, ki je bil do tedaj odrezan, odprl koridor do Borovnice. Tu so sicer gasilci posredovali že v soboto zvečer, ko je zaradi padajočega drevja na cesti obtičalo kar pet vozil, v enem otrok, ki so ga peljali z operacije. Stanje se je tedaj že slabšalo iz sekunde v sekundo, drevesa so padala vsepovprek, eno izmed njih celo na gasilski avto. Podobne "sreče" je bil tudi Roman Debevec, ki mu je med posipanjem pokojiške ceste na traktor zgrmela smreka. Pokojišani so se poleg poti v dolino morali v nedeljo z agregatom prebiti še k vodnemu zajetju nad petim slapom v Peklu, sicer bi trojica vasi prav hitro lahko ostala brez pitne vode. Kak dan pozneje pa jim je uspelo sčistiti še gozdno cesto do Begunj pri Cerknici. Do ponedeljkovega poldneva sta bili pravzaprav od sveta odrezani le še hiši med Dolom in Bistro ter grajsko poslopje, do vrhniškega dela so z druge strani namreč že prodrli Verjani. Grozovito uničenje se je začelo takoj na Končevci, kjer je vrsta dreves omahnila tik ob kapelici. Hlod pri hlodu je ležal vse do Bistre. Na poti enega od večjih je bila tudi streha Ribčeve domačije, kar je sploh edini takšen primer v občini. V samem naselju jo je sicer še najbolj skupila cestna infrastruktura, medtem ko so jo hiše in grajsko poslopje dobro odnesli. Vanj sem vkorakal ravno v trenutku, ko se je "grajski vrtnar" odločil lastnoročno iz izolacije rešiti največji slovenski muzej. Dan pozneje pa sta se nekje na pol poti med čiščenjem regionalne ceste vsaka s svoje strani srečali ekipi PGD Brezovica in ekipa "Gozda". Zaradi pogodbenih kolobocij in obsežnih poškodb drevja ceste kljub temu niso uradno odprli še vsaj deset dni, do nedavnih poplav.

Poveljnik brezoviških gasilcev Damjan Turšič je poročal, da so bili v pogonu od sobote do sobote. Najhuje je bilo v nedeljo in ponedeljek, ko so čistili ceste proti Pristavi, Laščam in gostilni Pekel. V akciji jih je bilo sprva štirinajst, naslednje dni pa stalno od šest do sedem, ki so "mobilizirali" tudi vse lastnike kombinirk, plugov, vitlov ... Torkovo čiščenje proti Bistri je bilo v primerjavi s tem zanje menda "pravi komfort", četudi je drevje še padalo. Poškodoval se je le en gasilec, pri popravilu motorne žage, prav zadihali pa da so šele v petek. Na drugem koncu doline je bilo dvanajst ur na dan na delu sedem do osem brežanskih gasilcev. Dela na Bregu in Pakem jim ni zmanjkalo, še posebej bližnja Podgora in stara proga sta bili problematični, sicer pa so ves čas krožili tudi po Borovnici, Lazih in Dolu. Kjer so jih pač potrebovali. Predsednik brežanskega društva Janko Smole si je ob koncu oddahnil – da sta se med intervencijami poškodovali le dve motorni žagi, gasilec pa noben. Poveljnik gasilskega poveljstva Borovnica Jože Palčič je poleg Bistre, Podgore in stare proge izpostavil še preboj proti Junskemu griču. Na vrhuncu je imelo PGD Borovnica v akciji kar 34 gasilcev. Poškodb gasilci niso utrpeli, prav tako na območju občine, razen v Bistri, menda padajoče drevje ni poškodovalo ne stavb ne vozil, slabše pa je bilo z daljnovodi in telefonijo. Še posebej slednja je na desetinah koncev povsem raztrgana.

Če povzamemo, so v času žledoloma, od sobote do sobote, gasilci vseh treh društev izvedli kar 242 intervencij in opravili skoraj 2.300 delovnih ur. Samo za gorivo so morali odšteti več kot 1.000 EUR.

 

Agregati za reševanje življenj

V gasilskem domu v Borovnici so že v izhodišču vzpostavili improvizirani dežurni operativni center, ki je sprejemal klice na pomoč ter komuniciral z vrhniškim štabom CZ. Aparature sta tokrat s povezavo na agregat usposobila Igor Trček in Jože Žitko, v kratkem pa naj bi občina zagotovila sredstva za ureditev pravega centra. Takoj v ponedeljek je v akcijo stopil tudi Peter Žitko in prav kmalu je imela Borovnica že Mobitelov signal. V izhodišču intervencij je Janez Kržič predlagal, da bi prenosne radijske postaje razdelili tudi voznikom plugov, ki bi nato sporočali, kje so kritična mesta, kar se je po Palčičevo izkazalo za odlično idejo. Ne le da so s tem imeli popoln nadzor nad stanjem cest, v veliki meri so s tem vzdrževali ažuren popis poškodb na električnih daljnovodih ter telefonskih linijah. Kar je bilo, poleg dobrih odnosov z Elektrom (in akcij CZ Vrhnika), ključno za dokaj hiter zagon električnega omrežja v Borovnici. Večina občine je dobila elektriko že v ponedeljek dopoldne, delu Podgore jo je z dovoljenjem Elektra tri dni pozneje priklopilo podjetje Street, še kak dan pozneje jo je dobil del Ohonice, zgornji Dol, del Miklavičeve ceste, Lašče in Pristava. Vasi na Menišiji so od CZ Vrhnika najprej dobile agregate, 10. februarja pa menda vendarle tudi elektriko. Pri čemer je bilo ključno, da so domačini dobršen del trase daljnovoda že prej sami sčistili. Elektrika ni prišla nič kaj prehitro. Pojavljati so se namreč že začele napetosti zavoljo razdeljevanja agregatov, saj so jih gasilci najprej razdelili kroničnim bolnikom na dihalnih oz. dializnih aparatih, poplavljena klet ali centralna kurjava pač nista bili v prvem planu.

Železniški promet proti Notranjski je bil od sobote, 1. februarja, povsem ustavljen, tri dni pozneje pa so se prvi vlaki že začeli prebijati proti Borovnici. Nadomestni avtobusni prevoz je bil potreben do 5. februarja zvečer, ko je sem pripeljal prvi potniški vlak. Do pomladi menda potniškega prometa južneje od Borovnice, zaradi obsežnih poškodb infrastrukture, ne bo, vozni red vlakov pa je temu primerno okleščen. Ker se na borovniški železniški postaji po novem pri vleki tovora menjajo dizelske in električne lokomotive, smo za nekaj časa nazaj dobili tudi prometnika.

Precej manj časa je za zagon potrebovala borovniška Pošta. Z delom so začeli v ponedeljek, v torek pa so skozi sneg, žled in polomljeno drevje neustrašni poštarji naslovnikom že razvažali pisma in pakete.

 

Še o goloseku v borovniških parkih

Precej razburjenja je v zadnjih dneh povzročila županova odločitev, da se v parku pod stebrom viadukta in pred zdravstveno postajo izvede posek v žledolomu zdelanih dreves. Občinska uprava ta skrajni ukrep pojasnjuje, češ "da so bila drevesa precej poškodovana ter da so ogrožala mimoidoče, kot tudi sosednje objekte. Morebitno povzročeno škodo, ki bi nastala, bi morala kriti lastnica, torej občina." V bran tej odločitvi je stopil tudi gasilski poveljnik Jože Palčič: "Z državne ravni je prišel dopis, ki nam ga je posredovala občina, naj se poseka vse, kar predstavlja nevarnost zdaj ali po koncu žledu. Okrog zdravstvenega doma so bila drevesa polomljena, in če bi še veter zapihal, kot je bilo napovedano za četrtek, je vprašanje, kako bi bilo. Tudi zaščitena drevesa (lipa, tisa) bi v primeru, da bi ogrožala ljudi, lahko posekali brez vprašanj."

 

Damjan Debevec, foto: DD, IT

Oglejte si tudi