Dokaze, da globalnega segrevanja nismo povzročili mi, temveč že slavni naši predniki, nam prinašajo Novice gospodarske, obrtniške in narodne. Pred 150-imi leti, 21. februarja 1866 (let. 24, št. 8) so namreč na 67. in 68. strani objavile sledeče, že dva tedna staro pismo borovniškega kaplana Simona Robiča: »Iz Borovnice 9. svečana. R. – (Spomlad se nam bliža.) Prve oznanovalke ljubomile spomladi že rijejo iz prebujene zemlje. Že cvetejo pridnim bčelicam tolikanj zaželene bele slepiče ali kurice (Helleborus niger; L) in spomladna resa (Erica carnea; Scop); potem snežni zvončiki (Galanthus nivalis; L), širokopernati lapuh (Tussilago Farfara; L), dišeče vijolice (Viola odorata, L); pritlehne trobentice (Primula acaulis; Jacq.); mali rigelci (Bellis perennis; L); navadna leska (Corylus Avellana; L) in tudi razne vrbe (Salices) že nastavljajo po šibkih vejicah mačice, ki se bodo kar kar razcvetale. Potuhnjeno kuka poljski muren (Gryllus campestris) v toplih dnevih iz svoje luknjice ogrevaje se v gorkih sončnih žarkih in veselo šviga sem ter tje brzonožni mali martinček (Lacerta agilis) iskaje kje bi zasačil kako muhico, ki se je tudi že prebudila iz zimskega spanja. Nekaj dni še, in lepa zelena odeja, posejana z mnogimi in raznimi cvetlicami, bo (ako ne pomori nenadni mraz pomladnih hrčk) ogrinjala in kinčala zemeljsko površino in poljski škrjanček (Alauda arvensis) bo v zraku v okrogih sukaje žvrgolel svojo pesmico budivši kmetovavca: sej! sej! sej! orji! orji! orji! kopaj! kopaj! kopaj!«

Zbral: Damjan Debevec