Lanskim napadom volkov, v katerih je podleglo enajst ovc in jagnjet v Zabočevem in na Pakem ter dva osla pri Bistri, so se pridružile »skrivnostne« smrti teličkov na območju od Zabočeva do Verda. Prvega so našli na pašniku v ovinku pri Rib'ču, med Dolom in Bistro. Očividci pravijo, da »je bila žival tako požrta, kot bi jo lovci očistili«. Začuda pa na kadavru menda niso odkrili popolnoma nobenih sledi, ki bi nakazovale identiteto storilca. Lastnik črede, ki ji je pripadala tudi omenjena žival, Jožko Košir, je povedal, »da je tisto noč padal dež, ki je verjetno spral sledi«. Svoje pa naj bi pri uničevanju sledov opravile še mravlje, ki seveda nemudoma stopijo v akcijo.
Prah se še ni dobro polegel, je isti teden že odjeknila novica, da so odkrili novega razmrcvarjenega telička. Tokrat na drugi strani doline, v Zabočevem, na pašniku črede Janeza Debevca, zgolj kakšnih sto metrov od domačije. »Krave so bile zjutraj povsem podivjane. Ena je dol čez ograjo skočila in se poškodovala, ko je potrgala žice. Pa telet sploh niso hotele sprejeti k sebi. Noč pozneje je ena na sveže skotila, pa mladiča sploh ni imela za mar,« mi je okoliščine ob odkritju žrtve razložil Debevec, ki so mu lani volkovi le streljaj proč praktično izbrisali ovčjo čredico. Na kadavru naj bi začuda odkrili DNK lisice, kar je najmanj nenavadno, saj bi bil to tudi za največjo zvitorepko prevelik zalogaj.
V začetku avgusta pa so zveri udarile še tretjič, tokrat pod košatim Ljubljanskim vrhom, na »Gmajnah« pri Verdu. Neznani plenilci so raztrgali telička iz črede Janeza Kerna, ki je lani v napadu volkov pri Bistri že izgubil dva osla. Na izsledke laboratorijske analize zbranega DNK bo menda treba počakati kar do konca leta. S tem da tako kot pri preostalih dveh primerih uspeh analize ni zagotovljen, saj je treba najti vzorce plenilčeve sline. Drobnico le ti praviloma zgrabijo za vrat in se tam tudi najde, medtem ko je pri goveji živini to bolj loterija. Poiskati je treba mesto, kjer naj bi se plenilec svoje žrtve najprej lotil. Če tega mesta ne najdemo, je ponavadi vzorec zanič. Tako pravi stroka.
Zveri bi varovali, odškodnin pa ne bi izplačevali
Vsaj kar se lanskih napadov volkov tiče, bi morala biti zgodba že davno zaključena, a temu še zdaleč ni tako. Ne le da je trajalo več mesecev, preden so lastniki sploh dobili kakršnakoli uradna obvestila o upravičenosti do odškodnine, ta so na koncu izpadla še malce norčavo. Vlada, ki se je pred Evropsko unijo zavezala, da bo na ozemlju Republike Slovenije ohranjala ugodne razmere za življenje velikih zveri, jih zaščitila in s tem tudi prevzela polno odgovornost zanje, se je lani odločila, da ustavi izplačilo odškodnin za škodo, ki jo te iste zveri povzročajo. Letos pa je državni zbor s proračunske postavke nadomestila in odškodnine povsem postrgal finančna sredstva, »zato Agencija Republike Slovenije za okolje odškodnin za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, do nadaljnjega še vedno ne more izplačevati«. Po medijih so se zadnje čase resda razni uradniki in politiki širokoustili, češ da so uspeli zagotoviti sredstva za odškodnine, a dejansko stanje še vedno izkazuje debelo ničlo.
To pa še ni vse. Zakon o ohranjanju narave »določa, da morajo osebe, katerim bi zavarovane vrste lahko povzročile škodo na premoženju, svoje premoženje varovati na primeren način kot dober gospodar in na svoje stroške narediti vse potrebno, da obvarujejo svoje premoženje pred nastankom škode. Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na primeren način, lahko oškodovanci od ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, zahtevajo izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode.« Tako naj bi ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z zavodom za gozdove in agencijo za okolje iskalo »možnosti za izvedbo učinkovitih ukrepov varovanja premoženja, vključno drobnice in drugih domačih živali. V okviru tega je ob pripravi Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, ki ga pripravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP), med kmetijsko okoljske ukrepe uvrstilo tudi ukrepa varovanje črede z uporabo premičnih varovalnih ograj in elektromrež in varovanje črede ob prisotnosti pastirja na območjih pojavljanja volka in medveda. Kmet, ki bo imel več dela zaradi postavljanja visokih elektromrež in zganjanja čred v nočne ograje, bo lahko v okviru tega programa sklenil ustrezno pogodbo z MKGP za izvajanje in plačilo teh ukrepov predvidoma v začetku naslednjega leta. Ta dva ukrepa bosta zagotavljala sredstva za dodatna dela, ki nastajajo zaradi varovanja čred preko zahtev dobrega gospodarja. Poseben poudarek pa bomo v letošnjem letu namenili seznanjanju rejcev o možnosti za sofinanciranje zaščitnih ukrepov (npr. visokih nočnih ograj) za preprečevanje ponavljajočih škod zaradi napadov velikih zveri, kar bomo storili v sodelovanju z Agencijo RS za okolje ter z Zavodom za gozdove Slovenije.«
A zavora, na katero bo država v prihodnje vedno močneje pritiskala, se skriva ravno v tem, da se odškodnina rejcem ne bo izplačevala, če ne bodo po črki zakona maksimalno poskrbeli za varnost črede – se pravi z visokimi električnimi mrežami, kraškimi ovčarji in znotraj pašnika še posebno ojačano čredinko, kamor naj bi zvečer vodili svoje črede. Poleg tega morajo po novem predstavniki zavoda za gozdove, pri nas revirni gozdar Janko Vidmar, v poročila vnašati, ali je bil dogodek »objektivno pričakovan«, se pravi, če je do podobnega v krogu treh kilometrov v zadnjih treh letih že prišlo. Tej oznaki pa ustrezajo vsi trije letošnji dogodki.
Če bi se ekonomska računica glede zaščitnih sredstev večjim živinorejcem ob obilnih državnih subvencijah nekako še izšla, se majhnim kmetom nikakor ne bo. Oškodovanci pa kljub vsemu ne sedijo križem rok. Oblikovali so pogajalsko skupino, ki je imela že več sestankov z odgovornimi inštitucijami, a zaenkrat brez uspeha. Član te skupine, Franc Stražišar, mi je zaupal, da se že povezujejo z drugimi po državi in naj bi v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije v najkrajšem času vložili odškodninsko tožbo proti državi. Nato se bo morala država sama odločiti, koliko zamudnih obresti si bo nakopala, še pravi.
Volk na vasi je lahko tarča intervencijske skupine
Lansko stopnjevanje napadov volkov pa je vendarle prisililo odgovorne k določenim preventivnim ukrepom. Izmed članov Lovske družine Borovnica je bila imenovana posebna intervencijska skupina, ki jo sestavljajo Jože in Rok Korošec ter Peter Bajec. »Takoj ko kmet opazi volka, to sporoči zavodu za gozdove, oni pa nas aktivirajo. Če je volk v vasi in pride do konfliktnih situacij, imamo izredno dovoljenje za odstrel. A brez zavoda ne smemo nič, morajo dati zeleno luč,« je pojasnil starešina LD Borovnica Jože Korošec. Občani lahko v primeru konfliktne situacije z volkovi kadarkoli pokličete na 041 657 246 (Janko Vidmar), v primeru nedosegljivosti pa 112 ali 113, kjer bodo operaterji informacijo nemudoma posredovali pristojnim.
Damjan Debevec, foto: DD
