Župan Kramar je osebno mnenja, da bi bilo potrebno pred kakršnimi koli ukrepi dobro premisliti, kaj lahko poseganje v lokalno upravo povzroči. Že v maju je župan pisal predsednici vlade mag. Alenki Bratušek, da so občine lahko rešitev krize. »Moderna globalizacija je pripeljala države v hude finančne stiske in v sosednjih državah se že vračajo nazaj v lokalna območja, prav zaradi preglednosti trošenja javnega denarja ter komuniciranja in ustvarjanja dobrih pogojev za življenje,« je v pismu ministru Virantu zapisal Kramar.

Navedel je tudi devet dejstev, za katere meni, da bi z njihovo uresničitvijo lahko bistveno pripomogli k rešitvi finančne in gospodarske krize. Prvo dejstvo, pojasnjuje župan: »Nenehno reševanje državnih bank z milijardami, ki so delile brezgarancijske kredite, je potrebno ustaviti in spraviti v stečaj, predhodno pa izplačati varčevalce. Le tako se bo prekinil niz dokapitalizacij, ki so kot jama brez dna.«

Kot drug ukrep predlaga sprejem Zakona o poreklu kapitala; premoženje, katerega poreklo ni znano, naj se zarubi. »Dohodek iz tega naslova, sem prepričan, bo odvrnil kakršnokoli razmišljanje o ukinjanju občin. Se pa zavedam, da je težko, saj imajo ti »izbranci« svoje botre v vseh političnih strankah; po mojem prepričanju že 20 let tudi vodijo politiko države.«

Za tretji ukrep predlaga, da se pred ukinitvijo občin ukine »nekaj sto neproduktivnih državnih uradov, zavodov, skladov, agencij, inštitutov, predvsem pa ukinitev Upravnih enot, ki so unikum v Evropi in razpolagajo s pristojnostmi občin. To zavestno trdim, ker imajo pristojnost nad prostorom z izdajanjem gradbenih dovoljenj, kar je ustavna pravica občin.« Prihranki iz tega naslova so veliki, je prepričan župan Kramar. »Največji efekt tega pa bo razbremenitev države z neživljenjskimi birokracijskimi postopki, ki zelo vplivajo na gospodarsko rast države,« je zapisal župan.

»Ukinjanje občin bo še poglobilo že tako centralizirano državo, namesto, da bi upoštevali načelo enakomernega regionalnega razvoja,« je kot četrto dejstvo, ki govori zoper ukinjanja obči, zapisal župan Kramar. Prepričan je, da bi prenos pristojnosti države na občine prinesel veliko dodano vrednost in porazdelil breme krize.

Prav tako je mnenja, da so občine že v vrsti primerov dokazale, da so dober gospodar, saj rešujejo in dajejo nov zagon različnim lokalnim gospodarskim subjektom. Država pa se pri gospodarjenju na različnih področjih, tako gospodarskem kot okoljskem, zaenkrat še ni izkazala kot dobra lastnica. »To, da je država slab upravljalec, Vam spoštovani minister lahko povem iz prve roke, saj je upravljalec Triglavskega narodnega parka, pa 32 let ni v ničemer pripomogla k izboljšanju življenja domačinov, prav nasprotno, ovirala jih je pri njihovih težnjah,« je pisal Virantu Kramar.

Župani so tudi tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo s konkretnimi težavami svojih občanov na vseh področjih življenja, je kot šesto dejstvo navedel župan. V naši občini je še posebej velik poudarek na problematiki brezposelnosti, ki jo občina rešuje z razpisom javnih del. Letos je Občina Bohinj razpisala kar 22 takih programov.

Kot sedmo dejstvo, zakaj so občine lahko rešitev državne finančne in ekonomske krize, je župan zapisal investicije, ki tečejo v slovenskih občinah. Kar 70 odstotkov vseh investicij, ki se odvijajo v državi, je v teku na lokalni, občinski ravni. Tudi večino evropskega denarja počrpajo občine. Zato je Kramar prepričan, da bi lahko občine rešile tudi problem brezposelnosti, če bi jim dali pristojnosti za možnost revitalizacije gospodarskih subjektov na svojih ozemljih.

Pri osmem dejstvu se je postavil v bran večini županov, ki so na slabem glasu kot »lokalni šerifi« zaradi peščice tistih na županskih položajih, ki jih kakorkoli preiskuje pravosodni sistem. To, pravi Kramar, ni problem občin, ampak pravosodnega sistema. »Poznam veliko svojih stanovskih kolegov, za katere sem prepričan, da delujejo v okviru zakonov in so bili že večkrat izvoljeni prav zaradi svoje sposobnosti prispevati k blaginji okolja v katerem živijo.«

Kot zadnje dejstvo pa je izpostavil financiranje občin. Ko je država občinam vzela finančno izravnavo, jih je prepustila, da se v celoti financirajo same. Razen seveda v primerih, ko so uspešne in pridobijo sredstva na raznih državnih razpisih. Vzeta izravnava je po županovem mnenju velik prispevek občin k državnemu proračunu.

Izhajajoč iz vseh naštetih dejstev je župan Kramar prepričan, da je »razmišljanje o ukinjanju občin popolnoma nesmiselno in nerazumljivo.« Zato je na koncu ministru Virantu predlagal, »da se opravi širša razprava med Vlado RS, vašim ministrstvom in občinami. Prepričan sem, da bomo našli najboljše rešitve, ki bodo pripomogle k rešitvi gospodarske in finančne krize.«