Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 28.02.2017

oblačno
Ponoči se bo v zahodni Sloveniji pooblačilo. Jugozahodnik nad nami se bo krepil. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju 8 stopinj C.
2°C | 13°C
sreda, 01.03.2017
2°C | 15°C
četrtek, 02.03.2017
-3°C | 15°C
petek, 03.03.2017
1°C | 12°C
sobota, 04.03.2017
2°C | 14°C
Opozorila
Ponedeljek, 27.2.2017 ob 19h
V noči na torek in v torek bodo najmočnejši sunki jugozahodnega vetra lahko ponekod presegli hitrost 70 km na uro. Veter bo predvidoma najmočnejši na vzhodu države in v višje ležečih krajih.
2°C
13°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Občinske

Predstavitev občinskih nagrajencev


OBČINSKE

| |
27.08.2015      22:03
A A

Predstavitev občinskih nagrajencev


Predstavljamo vam prejemnike občinskih priznanj. Letos je bilo predlogov precej, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je med njimi izbrala tri prejemnike zlatih plaket, dva prejemnika srebrnih in dva prejemnika bronastih plaket.


Občinski nagrajenci z županom. Foto: P.L.O.
Občinski nagrajenci z županom. Foto: P.L.O.
Deli:

Zlata plaketa – Stanka Zupan

Predlagatelj za zlato plaketo: Društvo Gledališče Bohinjska Bistrica


Stanka Zupan je se je gledališkemu odru in ljubiteljski kulturi zapisala leta 1955 z vlogo Julije v predstavi Romeo in Julija. Na gledališkem odru je preigrala celo paleto vlog. Igrala je mladenke in starke z vsemi starostnimi prehodi. Ni se ustrašila nastopanja v klasičnih in realističnih delih niti v najbolj humorističnih in v skrajno absurdnih. Prevzela jo je čarobna moč besede in giba.

 

Ko je ponujala ogledalo gledalcem in družbi kot taki, je odstirala zapleten blodnjak človekove duše in družbe, zaobjeto v obrazce hudega in dobrega, lepega in grdega, razočaranj in upanja.

 

Žlahtno in strastno je upodabljala like iz domače in tuje dramatike, tako klasične kot moderne, in sodelovala pri nekaj krstnih izvedbah. Z dušo in telesom je prizadevno in zanosno, jezikovno vešče in telesno gibko odigrala celo vrsto glavnih in stranskih vlog, slednjih prav nič manj žlahtno.

 

Najbrž se ne da prešteti vseh njenih drugih nastopov, recitacij, recitalov, povezovanj, odrskih zamisli in ne nazadnje je vrsto let opravljala vodstvene funkcije v gledališču.

 

Gledališke deske so pod njo oživele, ker je vzgibe in mehanizme našega nehanja in pehanja pokazala tako, da so nam segli do srca. Trudila se je in dokazala, da je vsaka gledališka predstava praznik veselja in upanja.

 

Stanka Zupan je poosebila Linhartovo reklo, ki ga svojim junakom polaga na jezik v igri Ta veseli dan ali Matiček se ženi: »Eden drugemu ognja dajmo!«

 

Zlata plaketa – Anica Bajt

Predlagatelj za zlato plaketo: Društvo Gledališče Bohinjska Bistrica


Anica Bajt se je z dušo in telesom zapisala v srce bohinjskega gledališča in mu vdahnila neizbrisen pečat. Ko se je levila iz vloge v vlogo, je kopala po brezpotjih človeške duše in družbenega ustroja. Žanrsko vpeta v skoraj vse gledališke oblike, kar si jih moremo zamislitio, ke odstirala vso paleto srhljivosti in radoživosti, skrivnosti in skrivalnic osebnih in družbenih razmerij.

 

 Polnokrvno in predano je oživljala in še oživlja dramske junakinje. Preigrala je številne podobe in v življenje odrskih likov vnašala bistrost in slepoto življenja z vsemi mogočimi stanji duha: od koprnenja in žalosti do vedrine in upanja. V obdobju med leti 1954, ko je prvič stopila na odrske deske v predstavi Hlapci, do leta 2011, ko je zaigrala mamo ponovno v Cankarjevih Hlapcih, je odigrala več kot 30 glavnih in stranskih vlog.

 

Anica Bajt je dobitnica priznanj Javnega sklada za ljubiteljsko klulturo (JSKD) za delo v ljubiteljski kulturi. Med drugim je bila leta 2005 za vlogo Čuze v predstavi Grglobrlblarji nagrajena za najboljšo žensko vlogo na regijskem srečanju Gorenjski komedijantje, leta 2012 pa je s predstavo Hlapci sodelovala na državnem Linhartovem srečanju v Postojni.

 

Nemogoče je navesti vse dogodke in naloge, ki jih je opravljala poleg gledališča kot takega. Sem sodijo vodstvene funkcije (predsednica DPD Svoboda Tomaž Godec, ki je predhodnik Kulturnega društva Bohinj, članica upravnega odbora), nešteto povezovanj na proslavah in drugih umetniških dogodkov, recitacije. Organizirala je številne kulturne dogodke in pri tem nastopala v več funkcijah hkrati.

 

Težko je zgrešiti njen žametni glas. S predanostjo pisani slovenski besedi je s svojo interpretacijo nemalokrat do solz ganila poslušalce. Anica Bajt je doslej v skladu s tisto na pol ponarodelo vižo »Tkejo se nitke, nitke življenja ...« natkala in pretkala bistriško gledališče.

 

Zlata plaketa – Angela Hodnik

Predlagateljica za podelitev naziva častna občanka: Marija Cvetek


Angele Hodnik iz Stare Fužine občani Bohinja ne poznajo le zato, ker je letos dopolnila sto let, pač pa že dolga desetletja občudujejo njene stvaritve, ki krasijo mnoge bohinjske in tudi druge domove. Angela Hodnik je kot slikarka v svojem dolgem življenju naslikala nešteto slik z bohinjskimi pokrajinskimi in drugimi motivi, ki so jih občudovalci njenih del odnesli poslovenskih krajih in tudi po svetu. Že ko ji je vid precej opešal, je ob dnevih in urah »najugodnejše svetlobe« naslikala okoli 140 akvarelov, ki jih je podarila kot svoj prispevek h gradnji Zavoda sv. Martina v Srednji vasi. Poslikala je neštete skrinje, lesene majolike itd. z ornamenti, cvetličnimi in krajinskimi motivi. Pod njenimi spretnimi prsti so še do nedavnega nastajali šopki iz posušenih cvetlic, umetelno nalepljenih nas podlago in uokvirjenih z lesenimi okvirčki. Mnoge domove krasijo tudi njene čudovite vezenine; tudi njeni kvačkani, pleteni in šiviljski izdelki so bili vedno vrhunski.

 

Ne smemo pozabiti njene pomembne vloge pri promociji slikarskih in fotografskih stvaritev njenega brata Valentina Hodnika, slikarja bohinjskih gora. Ker je zvesta varuhinja njegovega umetniškega opusa, je bila vseskozi na voljo vsem, ki so potrebovali podatke pri raziskovanju njegovih del. Hodnikova je tudi živa zakladnica bohinjskega ljudskega izročila. V moji zadnji knjigi Hude so res vojské ..., ki je izšla l. 2014 pri Celjski Mohorjevi družbi, je objavljenih več njenih pripovedi. Te osvetljujejo življenje Fužinarjev v veliki vojni in pomemben prispevek njenega najstarejšega brata Valentina za preživetje njihove družine. Iz njih izvemo tudi, da je brat Valentin vsem padlim, ki so pokopani na vojaškem pokopališču v Ukancu, sam izdelal lesene križe z njihovimi imeni in priimki. Angela Hodnik je edina še živeča informatorka, ki pripoveduje o času iz »lastnih« spominov.

 

Njena častitljiva starost že sama po sebi zasluži posebno pozornost in spoštovanje, vendar je tudi njen način življenja pripomogel k njej. Naj naštejem nekaj njenih značajskih lastnosti, ki vsakega človeka navdušujejo in ga navdajajo z optimizmom, upanjem in pogumom. To so: njena preudarnost, zmernost, skromnost, velikodušnost, zdrava kmečka pamet, življenjska radost in energija ter neizmerna volja do vsakršnega dela, še posebno ustvarjalnega; njena ljubezen do vsega lepega in plemenitega. Zato nas ne preseneča, da ima Angela Hodnik toliko občudovalcev tudi med mladimi ljudmi. V teh kriznih časih so taki vzorniki še posebej dobrodošli; človek se zamisli nad njihovo dragoceno življenjsko kulturo bivanja v realnem in predvsem duševnem in duhovnem smislu.

 

Angela Hodnik ima prav gotovo velike zasluge na področju bohinjske materialne, duhovne in socialne kulturne dediščine in kulture nasploh.

 

Srebrna plaketa – Janez Odar

Predlagateljica za zlato plaketo: Marija Žvan


Kdo ne pozna zagnanega Janeza Odarja? V Bohinju ga vsi poznamo kot Mrovlovega Janka. Rodil se je v kmečki družini v Stari Fužini. Leta 1974 pa se je priženil na kmetijo Pr' Gregorin na Lepence.

 

Že od otroških let je gasilec z dušo in telesom. V Prostovoljnem gasilskem društvu Gradišče Bitnje v Bohinju je bil od leta 1976 poveljnik društva. Pridobil si je naziv nižji gasilski častnik. Aktiven član društva je bil vse do svojega 63. leta. Zdaj pa je gasilski veteran in podpredsednik društva.

 

Skupaj s pokojnim predsednikom Francem Medjo z Loga je bil gonilna sila pri podiranju in tudi pri gradnji novega gasilskega doma in požarnega bazena na Bitnjah. Mnogo prostovoljnih ur je pomagal pri gradnji. Znal je v to delo vključevati svoje družinske člane ter ostale sokrajane Bitenj, Lepenc in Loga, saj je vedel, da se s skupnimi močmi da zgraditi gasilski dom z bazenom, ki sta lahko v ponos gasilcem s tega območja treh manjših vasi. Njegovo delo v gasilstvu pomeni velik korak k ponovni oživitvi majhnega gasilskega društva.

 

Janko je bil tri mandate aktivni član Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, kjer je z vso svojo požrtvovalnostjo, preudarnostjo, nesebičnostjo in prostovoljno aktivno sodeloval pri mnogih projektih, ki so se vodili v okviru KS Bohinjska Bistrica.

 

Po posameznih krajih krajevne skupnosti je bilo potrebno ustrezno izboljšati komunalno opremo, posebej zavzet je bil pri delu na Bitnjah, Lepencah in Logu. Vsa gospodinjstva imajo javne vodovode, ki jih upravlja Režijski obrat, saj vaški vodovodi niso več ustrezalo potrebam v gospodinjstvih in na kmetijah.

 

Pri postavitvi in širitvi telefonije je sodeloval kot član komisije v okviru KS Bohinjska Bistrica in tudi operativno vodil dela znotraj vasi in pomagal pri pridobivanju soglasij in pri postavljanju telefonskih drogov.

Pomagal je pri asfaltiranju in preplastitvi posameznih odsekov skozi vasi Bitnje, Lepence in Log. Sam je poskrbel, da je s pomočjo posameznih vaščanov urejal bankine cestišča. Pomagal je pri napeljavi električnega priključka do cerkve in pokopališča na Bitnjah. Na Logu je bila njegova pomoč pri napeljavi in postavitvi javne razsvetljave nepogrešljiva.

 

Vsako leto še vedno ureja in nasipa bankine in dovozno pot na Lepencah, pešpot čez Kržetovec do bitenjskega polja.

 

Srebrna plaketa – Lovrenc Vojvoda

Predlagatelj za srebrno plaketo: Alojz Budkovič


Lovrenc Vojvoda je v svojem mandatu predsednika Planinskega društva Bohinjska Biatrica uspešno izpeljal ponovno postavitev prve koče Slovenskega planinskega društva – Orožnove koče na planini Za Liscem pod Črno prstjo. Prva koča iz leta 1894 je bila požgana na božični večer leta 1944. takoj po končani drugi svetovni vojni se je pričela priprava na obnovo, ki pa jo je takratna oblast preprečila. Tako so ostanki temeljev čakali vse do leta 2003, ko se je s ponovnimi težavami pričela nova obnova. Lovrencu Vojvodi je z gradbenim odborom, peščico zagnanih domačinov ter z občasno pomočjo večjega števila planincev in donatorjev leta 2006 uspelo uresničiti dolgoletno željo bohinjskih planincev.

 

Bronasta plaketa – Gregor Skoberne

Predlagatel za bronasto plaketoj: Turistično društvo Bohinj


Gregor Skoberne je študent agronomije, čeprav že vrsto let med poletjem dela pri Turističnemu društvu Bohinj. Poleg tega se ukvarja z zelo zanimivim hobijem, ki pa je že zdavnaj prerasel okvirje zgolj prostočasne amaterske dejavnosti. Gregor se ukvarja s fotografijo – gre za veliko ljubezen in strast. Sicer je samouk in ljubiteljski fotograf, vendar z ljubeznijo, ki jo goji do fotografije, premaguje še tako visoke meje.

 

Predlagatelj je Gregorja predlagal, ker je mnenja, sa je potrebno v kraju dajati vzpodbudo s priznanji tudi mladim, ki delajo ali naredijo nekaj posebnega, ki jim uspejo posebni dosežki, ki so kreativni in polni novih idej, a ne gledajo na vse le skozi prizmo zaslužka. Gregor je bil namreč že skoraj od začetka priprav na evropsko prvenstvo v kajakaškem maratonu prostovoljec pri projektu. In tudi skozi prosotovoljno delo pri tem projektu je njegova strast do fotografije rodila fantastično promocijo za naš Bohinj – njegov promocijski film si je ogledalo že več kot 20.000 ljudi.

 

Gregorjevi dosežki v fotografskem svetu so dokazani tudi že z večjim številom priznanj in objav. Dobil je diplomo organizatorja na mednarodnem natečaju Med nebom in zemljo 2014. Njegove fotografije so bile pod naslovom Faces of Lake Bohinj (Obrazi Bohinjskega jezera) objavljene v britanskem spletnem časopisu Daily Mail Online in nato še na spletnih straneh Luxury Topics, Eleftheria Online, Xinhuanet, Cntv in Klix. V aprilu sta dve njegovi fotografiji prišli v finalni izbor natečaja za BBC Travel. Na portalu Digital Photo Mentor pa se je Gregorjeva fotografija uvrstila na seznam 24 najboljših fotografij sončnih žarkov.

 

Verjamemo, da si Gregor to priznanje zasluži, in verjamemo, da ga bo cenil in da mu bo pomenil kažipot na poti v prihodnji karieri ali pa v ljubiteljskem fotografiranju Bohinja in vseh krajev, ki jih bo obiskoval. Prepričani smo, da bo vedno vedel, kako fotogeniučen je naš Bohinj.

 

Bronasta plaketa – Nogometni klub Bohinj

Predlagatelj za bronasto plaketo: Jože Sodja


Nogometni klub Bohinj je bil uradno ustanovljen leta 1955, ko je tudi pričel z uradnim nastopanjem v članski ligi Medobčinske nogometne zveze Gorenjske Kranj, ki se je takrat še imenovala Gorenjska nogometna podzveza. Klub je sicer deloval že pred tem letom, igrali so predvsem prijateljske tekme s sosednjimi klubi, kar nekaj tekem pa so odigrali tudi s klubi Primorske.

 

Uradna ustanovitev kluba in pričetek igranja v Gorenjski ligi je pomenil tudi nov začetek igranja na igrišču, kjer je le-ta še danes – v Danici. Pred tem so kar nekaj prijateljskih tekem odigrali na travniku »Za Kogovškom« in na igrišču »Za cerkvijo«. Ko pa so uspeli pridobiti igrišče v Danici, ga je bilo potrebno seveda zgraditi v skladu s pravili Medobčinske nogometne zveze Gorenjska. Za to je bilo potrebno kar nekaj prostovoljnega dela. Problemi so bili tudi – kako kupiti drese, nogometne čevlje, žoge. Kljub temu jim je nekako uspelo, včasih pa ni šlo drugače kakor »po partijski liniji«. Dandanes si ne predstavljamo, kakšno voljo do igranja nogometa so morali imeti v tistih časih, zato da so dobili te osnovne pripomočke. Nogometne žoge so morali večkrat tudi »flikati«, kajti bile so drage in še dobiti jih je bilo težko.

 

V začetku so trenirali dvakrat na teden, kasneje pa so pričeli z resnimi treningi trikrat na teden in pridobili tudi licenčnega trenerja. Pred tem je bil trener kar kapetan moštva.

 

Od leta 1958 do 1970 je Nogometni klub Bohinj s članskim moštvom tekmoval v občinski nogometni ligi Radovljica. Ponovno pa je klub začel igrati v enotni gorenjski ligi leta 1971. takrat se je liga sicer še imenovala Medobčinska nogometna liga Gorenjske (Radovljica, Jesenice, Tržič, Škofja Loka). Tedaj se je vodstvo Nogometnega kluba Bohinj pričelo zavedati, kako pomembno je delo z mladimi, saj ji je potrebno ves čas vzgajati v športnem duhu, pa tudi dolgoročno delovanje društva temelji predvsem na mladih. Tako so pričeli z igranjem v Gorenjski ligi tudi s tako imenovano pionirsko selekcijo. Nekaj let kasneje so uspeli sestaviti tudi mladinsko ekipo in prav tako pričeli s tekmovanjem v Gorenjski ligi. Kar nekaj takratnih pionirjev in mladincev je čare nogometne igre takrat vzljubilo v taki meri, da še danes vsako sredo zganjajo žogobrc ali na umetnem igrišču v Danici ali v osnovnošolski telovadnici – in to kljub svoji starosti 60 in več let.

Dobro in kvalitetno delo je prineslo v letu 1981 tudi rezultate. Nogometni klub Bohinj je postal prvak Medobčinske lige Gorenjske. Od takrat klub ves čas, razen manjših prekinitev v letih 1990-1993, igra v enotni ligi Medobčinske nogometne lige Gorenjske. Leta 2004 pa je s članskim moštvom ponovno postal Gorenjski nogometni prvak.

 

Že v 60. letih prejšnjega stoletja so uspeli postaviti tudi garderobe, kasneje v 90. in na začetku novega tisočletja pa so zgradili tudi tribune. Ves čas jih je v njihovih prizadevanjih podpiralo lokalno gospodarstvo, predvsem LIP Bohinj, in po ustanovitvi občine tudi Občina Bohinj. Tako so v sodelovanju z Občino Bohinj v začetku tisočletja uredili tudi umetno igrišče za mali nogomet.

 

Dandanes Nogometni klub Bohinj nastopa v selekcijah do U-15 v Gorenjski ligi, pri tem tudi intenzivno sodeluje s sosednjim nogometnim klubom NK Bled. V selekcijah U-17 in U-19 sodeluje tako z NK Bled kot z NK Jesenice in nastopajo v drugi slovenski ligi. V članski konkurenci pa Nogometni klub Bohinj samostojno nastopa v Gorenjski ligi.

 

V klub je včlanjenih prek 140 članov, ki aktivno igrajo nogomet. Od teh jih je okoli 100, ki igrajo nogomet v okviru panožne zveze, ostali pa se z igranjem ukvarjajo rekreativno. Pri treningih je v NK Bohinj predvsem poudarek na mladih, še posebej na osnovnošolcih, ki pričenjajo z igranjem že ob vstopu v šolo. Trenerji jih vzgajajo v športnem duhu, da jim bosta šport in gibanje postala način življenja ne glede na starost. Seveda pa je pri vsem tem največji poudarek na najpomembnejši postranski stvari na planetu – to je na nogometu.




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Bohinj!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Koledar dogodkov Preglej vse
Februar 28 1 2 3 4 5 6 7 8 9
01.03.2017 | Turizem
Iz kmečke peči po kruhu diši
01.03.2017 | Kultura
Maestro, muzika
04.03.201 | Turizem
Domača tržnica na Bohinjski Bistrici
04.03.201 | Tečaji in delavnice
Joga z razgledom - Uvod v novo sezono
08.03.2017 | Umetnost
Mala baletka
01.03.2017 | Turizem
Iz kmečke peči po kruhu diši
01.03.2017 | Kultura
Maestro, muzika
04.03.201 | Turizem
Domača tržnica na Bohinjski Bistrici
04.03.201 | Tečaji in delavnice
Joga z razgledom - Uvod v novo sezono
06.01.2017 | Kultura
OBČASNA RAZSTAVA: Kakšno je bilo vreme na Gorenjskem

Bodite prvi pri oddaji mnenja.